Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V tem pravdnem postopku sta dva izvedenca izdelala različni izvedenski mnenji. Eden je ocenil tožnikovo invalidnost s 56 %, drugi pa s 45 %. Po drugem odstavku 254. člena ZPP se v takem primeru izvedenca zaslišita ali pa se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci, to pa seveda ne pomeni, da mora sodišče ravnati po uradni dolžnosti, temveč lahko takšne dokaze izvaja le na predlog strank (7. člen ZPP).
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim je tožnik od tožene stranke zahteval, da mu plača zavarovalnino 7,188.226,76 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 05.04.2004 do plačila. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi povrniti 194.872,00 SIT njenih pravdnih stroškov.
Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 1. točki drugega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v okviru predlaganih dokazov (212. člen ZPP) in pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP) pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje pomembno za odločanje v tem pravdnem postopku. Svojo odločitev je tudi skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja: Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Stopnja invalidnosti je zagotovo takšno dejstvo zato ga sodišče ne more samo ugotavljati.
V tem pravdnem postopku sta dva izvedenca izdelala različni izvedenski mnenji. Eden je ocenil tožnikovo invalidnost s 56 %, drugi pa s 45 %. Po drugem odstavku 254. člena ZPP se v takem primeru izvedenca zaslišita ali pa se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci, to pa seveda ne pomeni, da mora sodišče ravnati po uradni dolžnosti, temveč lahko takšne dokaze izvaja le na predlog strank (7. člen ZPP).
Glede na to, da nobena stranka ni predlagala niti zaslišanja izvedenca niti postavitve novega izvedenca je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je mogoče zanesljivo ugotoviti le 45 % invalidnost in je tako pravilno tožbeni zahtevek (vtoževana je le invalidnost nad 45 %) zavrnilo (215. člen ZPP).
Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP.