Jedro

V delu, v katerem je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna (v zavrnilnem delu) pritožbeno sodišče na pritožbo tožene stranke v odločitev sodišča prve stopnje ne bi smelo poseči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. odstavku 2. točke izreka v delu, v katerem je odločeno, da se tožniku prizna pravica do invalidske pokojnine od 1. 3. 2006 dalje spremeni tako, da se tožniku prizna pravica do izplačevanja invalidske pokojnine od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je prvostopno sodišče s sodbo opr. št. Ps 2781/2007 z dne 8. 7. 2008 odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 19. 7. 2004 in iste opravilne številke z dne 21. 1. 2005 (1. točka). Z 2. točko izreka pa je v 1. odstavku ugotovilo, da je pri tožniku podana invalidnost I. kategorija od dne 1. 11. 2004 dalje zaradi posledic bolezni 50 % in poškodbe izven dela 50 % in se mu od 1. 3. 2006 dalje prizna pravica do invalidske pokojnine. V presežku pa je zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine zavrnilo (2. odstavek 2. točke). S 3. točko izreka je tožencu naložilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe izda odločbo o odmeri invalidske pokojnine, s 4. točko izreka pa je naložilo tožencu, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 1.326,73 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženec je primarno predlagal popravo sodbe in sicer v zapisu dveh datumov v 2. točki izreka. Obenem je navedel, da v kolikor sodišče ne bi sledilo takšnemu predlogu, da zoper sodbo v celoti v zakonitem roku vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se, da je sodišče prve stopnje tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti od 1. 11. 2004 zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela, čeprav je sodni izvedenec v dopolnilnem izvedenskem mnenju z dne 9. 6. 2008 izrecno zapisal, da je datum pregleda pri ortopedu dne 13. 10. 2004 ključen za datum nastanka invalidnosti. Izrek 2. točke sodbe tako glede datuma ni pravilen, kakor v isti točki tudi ni pravilen datum priznanja pravica do invalidske pokojnine. Toženec je tekom sodnega postopka sodišče s pripravljalno vlogo z dne 17. 4. 2008 seznanil, da iz podatkov matične evidence izhaja, da je bil tožnik v času od 1. 12. 1994 do 28. 6. 2006 zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik, od 1. 3. 2006 pa zavarovan kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Do kdaj naj bi tovrstno zavarovanje trajalo, toženec ni mogel predvideti in je lahko šele tedaj preveril, da še vedno traja. To ključno dejstvo bi sodišče prve stopnje moralo preveriti, ali pa odločiti, da tožniku pravica do invalidske pokojnine pripada po prenehanju zavarovanja. Prilaga odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in meni, da tožnik ni upravičen do invalidske pokojnine od 1. 3. 2006, temveč bo do navedene pravice upravičen šele po prenehanju zavarovanja, upoštevaje 2. odstavek 156. člena in 1. odstavek 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Dodatno navaja, da je izvedenec pri podajanju mnenja upošteval dokumentacijo do 21. 1. 2005, kar je več, kot bi jo lahko upošteval glede na Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij. Nepravilna pa je tudi odločitev glede stroškov postopka.

Glede na takšno pritožbo je pritožbeno sodišče s sodbo, opr. št. Psp 638/2008 z dne 11. 12. 2008 pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremenilo tako, da je tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti od 13. 10. 2004 zaradi posledic bolezni 50 % in poškodbe izven dela 50 % in mu od 1. 11. 2004 priznalo pravico do invalidske pokojnine. V ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu (2. in 4. točka izreka), potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V reviziji je revizijsko sodišče s sklepom, opr. št. VIII Ips 127/2009 z dne 21. 2. 2011 reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje glede priznanja pravice do invalidske pokojnine od 1. 11. 2004 in glede potrditve sodbe sodišča prve stopnje v 2. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo v tem obsegu sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Glede na navedbe toženca v predlogu in v pritožbi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik ni navedel, katera dva datuma naj se popravita, je pa potem v obrazložitvi pritožbe navedel, da ni pravilen tako datum nastanka invalidnosti, kot tudi datum priznanja pravice do invalidske pokojnine. Izrecno je vztrajal (čeprav v svojo škodo), da je pravilen datum I. kategorije invalidnosti 13. 10. 2004 in ne 1. 11. 2004, tako kot je odločilo sodišče prve stopnje, da pa je nepravilen tudi datum priznanja pravice do invalidske pokojnine in da tožnik ni upravičen do invalidske pokojnine od 1. 3. 2006, ker je bil od 1. 3. 2006 zavarovan, ne sicer več kot s.p., ampak kot brezposelna oseba, ki prejema nadomestilo za čas brezposelnosti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Kot jasno izhaja iz pritožbe, pa je toženec z njo izpodbijal tudi stroške postopka, torej še 4. točko izreka.

S tem, ko je pritožbeno sodišče tožniku priznalo pravico do invalidske pokojnine (po 5. odstavku 156. člena ZPIZ-1) od 1. 11. 2004, sodišče prve stopnje pa je priznanje pravice do invalidske pokojnine (ta pravica pa se je v bistvu nanašala na izplačevanje invalidske pokojnine) za čas od 1. 11. 2004 do 1. 3. 2006 zavrnilo, je prišlo do nasprotja oziroma je pritožbeno sodišče poseglo v zavrnilni del ter v odločitev, ki jo toženec (ne glede na to, da je sodbo izpodbijal v celoti) ni izpodbijal, ker ni imel pravnega interesa tako, da je v 2. odstavku 2. točke izreka sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna. Zaradi dejstva, ker je sodba sodišča prve stopnje v 2. odstavku 2. točke postala pravnomočna, ni nikakršne podlage, da bi pritožbeno sodišče na kakršenkoli način v tem delu poseglo v odločitev sodišča prve stopnje, torej v odločitev, s katero je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine za čas od 1. 11. 2004 do 1. 3. 2006 oziroma kot se glasi izrek: V presežku se zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine zavrne. Dejansko se ta del odločitve nanaša na zavrnitev pravice do invalidske pokojnine za obdobje od 1. 11. 2004 do 1. 3. 2006. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da se je tožnik dne 28. 2. 2006 odjavil iz zavarovanja kot s.p., hkrati pa, da je bil od 1. 3. 2006 prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in kot navaja pritožba, je bil od tedaj dalje tudi prejemnik nadomestila za čas brezposelnosti in torej zavarovanec po 22. členu ZPIZ-1. V 2. odstavku 156. člena ZPIZ-1 je določeno, da je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja, razen za vajence in osebe iz 2. odstavka 34. člena tega zakona. Glede na citirani 2. odstavek 156. člena ZPIZ-1 ter določbo 157. člena zakona, ki določa, od kdaj dalje uživalcu pokojnina pripada, gre tožniku pravica do izplačevanja invalidske pokojnine od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in glede na sklep revizijskega sodišča, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v skladu s 5. alinejo 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v 1. odstavku 2. točke izreka v delu, v katerem je odločeno, da se tožniku od 1. 3. 2006 dalje prizna pravica do invalidske pokojnine spremenilo tako, da se tožniku pravica do izplačevanja invalidske pokojnine prizna od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. S takšno odločitvijo pritožbeno sodišče v ničemer ni poseglo v zavrnilni (pravnomočen) del sodbe oziroma ni odločilo v nasprotju z 2. odstavkom 2. točke izreka. S takšno odločitvijo pritožbeno sodišče tudi v ničemer ne spreminja svojega stališče, zavzetega v večih zadevah glede priznavanja pravice do invalidske pokojnine.