Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica, ki ni bila stalno prijavljena v Sloveniji 23.12.1990, ne more pridobiti državljanstva Republike Slovenije.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožničini vlogi za pridobitev državljanstva na podlagi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I), ker je ugotovila, da na dan 23.12.1990 ni imela prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
V tožbi tožnica navaja, da se je rodila v Republiki Sloveniji, kjer je tudi obiskovala osnovno in srednjo šolo. Ker ni dobila zaposlitve v Sloveniji, se je zaposlila v Zagrebu in se seveda morala tudi tam prijaviti. Opozarja, da zdomcem, zaposlenim v zapadnih državah, ni bilo potrebno odjaviti stalnega prebivališča v Sloveniji, zato golo dejstvo, da na dan 23.12.1990 ni imela stalnega prebivališča v Sloveniji, ne more biti razlog za zavrnitev njene vloge. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da tožnica ne izpolnjuje dveh pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ker dejansko ne živi v Sloveniji in na dan 23.12.1990 v Sloveniji tudi ni imela prijavljenega stalnega prebivališča, na kar je bila izrecno opozorjena že ob vložitvi vloge. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Tožba ni utemeljena.
V stvari gre za pridobitev državljanstva na podlagi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS), po katerem pridobi slovensko državljanstvo državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, če vloži vlogo za pridobitev državljanstva v šestih mesecih od uveljavitve zakona. Če katerikoli od navedenih pogojev ni podan, državljanstva Republike Slovenije na tej pravni podlagi ni mogoče pridobiti. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da tožena stranka dejstva o neprijavljenem stalnem prebivališču ne bi smela upoštevati. Primerjava z zdomci ne more vplivati na odločitev o stvari; sicer pa tudi za zdomce veljajo enaki pogoji. Če le eden od navedenih pogojev ni izpolnjen, je to ovira za pridobitev državljanstva na navedeni pravni podlagi.
Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I).