Jedro

Revident nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije.

Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila. Ker so določbe 17. člena ZSpo, 19. točke prvega odstavka 4. člena ZTNP-1 in tretjega odstavka 4. člena ZGos jasne in iz njih izhaja, da planinski dom ni športni objekt, poleg tega pa ZDen niti ne predpisuje ovir za vračanje športnih objektov, revidentka z zastavljenim pravnim vprašanjem ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker je dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vezana na zelo hude posledice, ki jih ima izpodbijana odločitev za stranko, revidentka izpolnjenosti tega pogoja ni izkazala s pavšalnim zatrjevanjem posledic, ki naj bi jih imela izpodbijana odločitev za eno izmed planinskih društev v njeni sestavi in s prav tako pavšalnimi navedbami o prizadetosti javne koristi.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja z razlogoma iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 in priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Stranka z interesom v odgovoru na revizijo predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže oziroma da jo kot neutemeljeno zavrne. Prav tako predlaga zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo njeno tožbo zoper delno odločbo Upravne enote Jesenice, št. 321-70/92 z dne 1. 12. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 490-145/2009/8 z dne 15. 10. 2010. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se tam navedenim članom Agrarne skupnosti X. v tam navedenih solastniških deležih v last in posest vrne zemljišče parc. št. 11/1 k. o. X. (1. točka izreka delne odločbe); da neuveljavljeni deleži nekdanjih članov agrarne skupnosti postanejo last Občine Y. (2. točka izreka delne odločbe); revidentki je kot zavezanki naložil, da z dnem pravnomočnosti na zemljišču iz 1. točke izreka preneha izvrševati lastninsko pravico (3. točka izreka delne odločbe); da se zavrne zahteva za vračilo dela podržavljene parc. št. 1111 k. o. X., ki je v času odločanja zajet v parc. št. 11/2 (4. točka izreka delne odločbe) in o stroških postopka (5. točka izreka delne odločbe). Tožena stranka je z izpodbijano odločba ugodila pritožbi agrarne skupnosti in odpravila 4. točko izreka delne odločbe ter prvostopenjskemu organu v tem obsegu zadevo vrnila v ponovni postopek in odločanje; odločila, da bo o višini odškodnine, ki so jo upravičenci dolžni plačati zavezancu za razliko v vrednosti nepremičnine, odločeno z dopolnilno odločbo; zavrnila revidentkino pritožbo in odločila o stroških postopka.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

7. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve zastavlja vprašanje: „ali ima planinski dom status športnega objekta“, in navaja, da o tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedenim pravnim vprašanjem ni izkazala izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije v upravnem sporu. Revizija namreč ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.

9. Opredelitev športnega objekta vsebuje določba 17. člena Zakona o športu (v nadaljevanju ZSpo), ki določa, da so športni objekti za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori. Po presoji Vrhovnega sodišča gre za jasno določbo. Iz nje pa izhaja, da planinski domovi niso športni objekti, saj se v njih ne izvaja športna dejavnost. To izhaja tudi iz določbe 19. točke prvega odstavka 4. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (v nadaljevanju ZTNP-1), na območju katerega se nahaja obravnavani planinski dom. Po navedeni določbi ZTNP-1 je planinska koča planinski dom ali planinska koča, namenjena prenočevanju ter osnovni oskrbi s hrano in pijačo, in bivak, zavetišče ali drug objekt, ki nudi zavetje v visokogorju. Zakon o gostinstvu (v nadaljevanju ZGos) pa v tretjem odstavku 4. člena planinske in druge domove uvršča med gostinske obrate. Ker so po presoji Vrhovnega sodišča navedene določbe ZSpo, ZTNP-1 in ZGos jasne in ne potrebujejo posebne razlage, poleg tega pa Zakon o denacionalizaciji (ZDen) niti ne predpisuje posebnih ovir za vračanje športnih objektov v naravi, revidentka z zastavljenim pravnim vprašanjem ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Revidentka tudi ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavlja. Po navedeni določbi ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

11. Revidentka navaja, da je dom v ... edina postojanka Planinskega društva ... na območju Julijskih Alp, zaradi česar bi njegov prenos na agrarno skupnost izničil delovanje tega društva, ki v pretežni meri temelji na upravljanju in oskrbovanju obravnavanega doma, prizadeta pa bi bila tudi javna korist. 12. Dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 je vezana na zelo hude posledice, ki jih ima izpodbijana odločitev za stranko, zato revidentka izpolnjenosti tega pogoja ni izkazala s pavšalnim zatrjevanjem posledic, ki naj bi jih imela izpodbijana odločitev za eno izmed planinskih društev v njeni sestavi, in s prav tako pavšalnimi navedbami o prizadetosti javne koristi.

13. Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnjenosti zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka:

14. Ker je po določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve v reviziji, o kateri je revizijsko sodišče odločilo s tem sklepom in je ta odločitev pravnomočna, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

15. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka postopka.

16. Po določbi prvega odstavka 165. člena in 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Ker stranka z interesom s svojim odgovorom na revizijo ni prispevala k odločitvi, je Vrhovno sodišče skladno s prej navedenimi določbami ZPP in ZUS-1 odločilo, da sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.