Jedro

Podana sta zakonska odklonilna razloga za objavo večine teksta zahtevanega popravka.

Šele razčlenitev popravka po vsebinskih sklopih pokaže, ali je kot celota ustrezen. To še zlasti velja za popravek v širšem smislu, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ki vztraja pri objavi popravka predvsem zaradi predstavitve drugih in nasprotnih dejstev in okoliščin od tistih, ki so bila prikazana v oddaji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna na spletni strani oddaje X in v arhivu oddaj RTV Slovenija pod objavo posnetka oddaje X z dne ... skladno z določili ZMed objaviti odgovor in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev z vsebino, ki je navedena v I. točki izreka sodbe. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 740,85 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ter predlaga ustrezno spremembo ali podredno razveljavitev sodbe. Navaja, da je tožena stranka v oddaji X z naslovom "O..." in "K...", ki je bila na sporedu Televizije Slovenija ..., v napovedniku oddaje, uvodu oddaje, napovedniku uvodnega prispevka, uvodnem prispevku in sami oddaji z gosti v studiu objavila prirejene informacije in zaključke brez temelja v resničnih dejstvih, s katerimi je bil nesporno prizadet interes tožeče stranke, okrnjena njen ugled in dobro ime. Končna ugotovitev sodišča je v nasprotju s siceršnjimi ugotovitvami, kar predstavlja procesno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka je prepričana, da v konkretni zadevi ni odklonilnih razlogov po ZMed. To potrjuje del obrazložitve izpodbijane sodbe, ki pritrjuje navedbam tožeče stranke in ki ga pritožba v nadaljevanju povzema. Meni, da je prvostopenjsko sodišče smiselno vsebinsko ugodilo tožbenemu zahtevku, saj je v pretežnem delu pritrdilo navedbam tožeče stranke, da je vsebina popravka ustrezna, da je z njim tožeča stranka odgovorila na navedbe iz oddaje in da bi bilo potrebno in smiselno, da bi bila gledalcem prikazana tudi druga oziroma nasprotna dejstva. Sodišče se ni strinjalo zgolj z minimalno vsebino popravka, glede katerega pa ni navedlo utemeljenih razlogov oziroma po mnenju tožeče stranke ne obstoji noben odklonilni razlog. V zahtevi za popravek je pojasnjeno, da novinar tožeči stranki ni postavil nobenih vprašanj glede prihodkov in dobička, da je dobiček tožeče stranke javno objavljen in je rezultat dobrega dela nje in njenih zaposlenih. Glede na trditve novinarja, da tega tožeča stranka noče pojasniti, je popravek v tem delu povsem ustrezen in nujen, saj izrecno odgovarja na posredne navedbe v prispevku. Tožeča stranka je z navajanjem certifikatov skušala le ponazoriti, da je odgovorna družba, da strankam zagotavlja zanesljivost pri upravljanju, ter da učinkovito in legalno izvršuje interese stanovalcev. S tem, ko tožeča stranka povzema vsebino dopisov, ki sta si jih z novinarjem izmenjala, se pokaže, da tožeča stranka nikakor ni tista, ki bi ravnala neskrbno in nezainteresirano, kakor je prikazano v prispevku. Popravek je res obsežen, vendar nikakor ni nesorazmerno daljši od prispevka oziroma je po minutaži prebranega besedila celo občutno krajši. Tožeča stranka lahko na neresnične in celo zlonamerne trditve adekvatno odgovori le z vsebinskim pojasnilom in s predstavitvijo vprašanj, ki ji jih je novinar zastavil pred oddajo in niso vključevala npr. vprašanja o razlogih za odlično poslovanje. Ker je tožena stranka televizija, je tožnik že v izhodišču prikrajšan v sporočilni moči, saj beseda, podprta s sliko, pove bistveno več, kot zgolj brani tekst. Sodišče je pri presojanju odklonilnih razlogov zastopalo preveč formalistično stališče, zato je bila tožniku v tem primeru odvzeta in kršena pravica do objave popravka oziroma drugih in nasprotnih dejstev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka v tej zadevi zahteva sodno varstvo, ker je tožena stranka odklonila objavo popravka, ki ga je pravočasno zahtevala in se nanaša na oddajo X (v sklopu oddaj Studio 3) z naslovom "O..." in "K...", ki je bila prikazana ... na sporedu Televizije Slovenija ena. Trdi, da vsebina popravka (2. do 6. stran sodbe) vsebuje le dodatna pojasnila in prikaz drugih in nasprotnih dejstev, pri čemer dolžina popravka ustreza glede na dolžino oddaje. Tožena stranka trdi nasprotno, da je utemeljeno zavrnila objavo popravka, ker so podani zavrnitveni razlogi po 2. alineji in 6. alineji prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (ZMed).1

5. Izpodbijana sodba ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo preizkus njene pravilnosti in zakonitosti, razlogi sodbe so jasni in si ne nasprotujejo. Zato ni podana očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V čem pa pritožba vidi v sodbi procesno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni jasno, saj se ta kršitev nanaša na tim. protispisnost, ki je v nasprotju med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med sami temi listinami, zapisniki oziroma prepisi (ne pa na morebitno nasprotje med obrazložitvijo sodbe in njenim izrekom).

6. Prvostopenjsko sodišče je vsa pravno pomembna dejstva pravilno in v celoti ugotovilo in pri odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo (določbe 26. do 35. člena ZMed).

7. Po prvem odstavku 31. člena ZMed je odgovorni urednik dolžan objaviti popravek, razen v primerih, določenih z zakonom, med drugim tudi v primeru, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu (2. alineja) ali če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša (6. alineja).

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta podana navedena odklonilna razloga za večino teksta zahtevanega popravka (torej ne drži, da se ni strinjalo zgolj z minimalno vsebino popravka), pri čemer je za vsak njegov vsebinski sklop posebej navedlo argumente, v čem ustreza oziroma ne ustreza merilom, ki jih za objavo predpisuje ZMed. Tak pristop je glede na vse okoliščine v konkretni zadevi primeren in ni v nasprotju s sodno prakso ( npr. VSRS II Ips 258/2013), saj praviloma šele razčlenitev popravka po vsebinskih sklopih pokaže, ali je kot celota ustrezen. To še zlasti velja za popravek v širšem smislu (4. odst. 26. čl. ZMed), na katerega se sklicuje tožeča stranka, ki vztraja pri objavi popravka predvsem zaradi predstavitve drugih in nasprotnih dejstev in okoliščin od tistih, ki so bila prikazana v oddaji Tarča. 9. Pravilne so ugotovitve sodbe, da tisti del zadnjega odstavka zahtevka, v katerem pritožnica zagotavlja svojo odgovorno ravnanje do strank in se sklicuje na pridobljene certifikate ter zavezanost k poslovni odličnosti, ne predstavlja ustreznega popravka predstavljenih stališč v prispevku, saj ne gre niti za zanikanje prikazanih dejstev, niti za njihovo vsebinsko popravljanje ali dopolnjevanje. Sodba pravilno poudarja (16. in 17. točka), da prispevek novinarja v oddaji ne vsebuje trditev, da tožeča stranka svojim naročnikom ne jamči za opravljene storitve, niti se ne ukvarja s kakovostjo njenih storitev in poslovno odličnostjo, pač pa je bilo v prispevku le izpostavljeno, koliko prihodkov in dobička je dosegala tožeča stranka ter da ni želela javno pojasnjevati, kako uspe priti do rezultatov, ki so primerljivi z uspehi najbolj inovativnih slovenskih podjetnikov. Zato ne vzdrži pritožbeno stališče, da gre v tem delu le za prikaz drugih in nasprotnih dejstev, da je visok promet in dobiček dosegala zaradi lastnega uspešnega poslovanja in zagotavljanja konkretnih storitev, ne pa na račun etažnih lastnikov.

10. Glede tistega dela besedila popravka, ki opisuje, kako je potekala komunikacija med tožečo stranko in novinarjem pred oddajo, je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da je tudi v tem delu tožeča stranka presegla vsebino objavljenega prispevka, poleg tega pa gre za očitno nesorazmerno daljše pojasnilo, kot vsebina novinarjeve izjave glede javnega nastopa predstavnikov tožeče stranke v oddaji (18.-20. točka obrazložitve sodbe). Tak popravek, v katerem se dobesedno prepiše vsebino dopisov, ki sta si jih tožeča stranka in novinar izmenjala, tako po vsebini kot po obsegu nikakor ni nujen za drugačen oziroma nasprotni prikaz dejstev. Res je vsakomur dana možnost, da po načelu audiatur et altera pars pove svojo resnico, vendar s pravo mero, sicer bi se ta pravica sprevrgla v pravico do dostopa do medijev, ki pa ni in tudi ne more biti zagotovljena.

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi argumentom sodbe, da je neustrezen tudi del popravka, v katerem tožeča stranka le ponavlja vsebino prispevka, saj v tem delu ne odgovarja na navedbe v popravku in jih tudi ne zanika (21. točka obrazložitve). Tudi v tem delu je zato podan odklonilni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed.

12. Glede ocene sorazmernosti dolžine objavljenega popravka v primerjavi s prispevkom v oddaji ima pritožba sicer prav, da se tega odklonitvenega razloga ne presoja ozko, npr. s štetjem količine besed ali vrstic teksta. A na tak način prvostopenjsko sodišče svoje ocene ni gradilo. Načeloma drži, da mora sodišče upoštevati posebnost in pomembnost medija, v katerem je bil objavljen prispevek, da lahko tožeča stranka enakovredno poda svoje stališče, a pri odločanju v konkretni zadevi to ni odločilno. Tožeča stranka je popravek uveljavljala v nasprotju z določbami ZMed in ustaljeno sodno prakso. Ker je treba popravek obravnavati kot celoto, odgovorni urednik ga je namreč po prvem odstavku 27. člena ZMed dolžan objaviti brez sprememb, je glede na gornje razloge odločitev materialnopravno pravilna.

13. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

14. Tožeča stranka mora sama kriti svoje stroške neuspele pritožbe (prvi odstavek 165. člena in 154. člen ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 35/2001 do 39/2016.