Posredovanje podatkov o nepremičninskih posrednikih izvajalcem usposabljanja

Datum

13.04.2023

Številka

07120-1/2023/209

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste s strani Ministrstva za okolje in prostor pooblaščeni za izvajanje dopolnilnega usposabljanja nepremičninskih posrednikov, ki je obvezno na 5 let, ter da se vedno znova »borite« za pridobivanje udeležencev. Zdaj vabite vse nepremičninske posrednike, saj nimate podatka, kdo mora v določenem obdobju opraviti to usposabljanje. Zanima vas, ali vam lahko ministrstvo pošlje sezname nepremičninskih posrednikov z naslovi in s podatkom, kdaj so dopolnilno usposabljanje nazadnje opravili, saj bi vam tak seznam omogočil bistveno lažje obveščanje ter opozarjanje posrednikov o rokih za usposabljanje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Imenik nepremičninskih posrednikov v delu, ki se nanaša na zahtevane podatke o naslovu prebivališča ter o datumu zaključka dopolnilnega usposabljanja, ni javen. Iz ZNPosr tudi ne izhaja neposredna pravna podlaga za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov nepremičninskih posrednikov izobraževalnim organizacijam v smislu točke c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Prav tako je vprašanje, ali bi lahko utemeljili, da je posredovanje zahtevanih osebnih podatkov nujno za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, v smislu točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe ter da so obenem izpolnjene zahteve iz drugega oziroma izjemoma iz četrtega odstavka 6. člena ZVOP-2.

ZVOP-2 je predvidel poseben postopek za posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja, in sicer v 39. členu v zvezi z 41. členom ZVOP-2. Ker IP v takem postopku nastopa kot drugostopenjski organ, v okviru mnenja dokončnega odgovora glede obstoja pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov v konkretnem primeru ne more podati.

Obrazložitev

IP pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo posredovanje oziroma pridobivanje, zakonito in ustrezno pravno podlago. Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe (privolitev, pogodba, zakonska obveznost itn.). V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZVOP-2 je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodijo tudi ministrstva) zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Četrti odstavek tega člena nadalje določa, da se ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

Področni zakon, ki ureja posredovanje v prometu z nepremičninami, je Zakon o nepremičninskem posredovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/11, 47/19 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljevanju ZNPosr). Prvi odstavek 7.c člena tega zakona določa, da se v imenik nepremičninskih posrednikov, ki ga vodi pristojno ministrstvo, vpisujejo naslednji podatki:

1.identifikacijski osebni podatki (ime, priimek, državljanstvo, EMŠO, stalno oziroma začasno prebivališče);

2.številka in datum izdaje certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji posrednik za nepremičnine;

3.številka in datum licence;

4.podatek o odvzemu licence;

5.številka in datum obnovitve licence;

6.podatek o izobraževalni organizaciji, ki je izvajala dopolnilno usposabljanje, in datum zaključka dopolnilnega usposabljanja;

7.podatek o zaposlitvi ali o nepremičninski družbi, za katero opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami.

Skladno z drugim odstavkom istega člena je imenik nepremičninskih posrednikov javen za namene varstva potrošnikov v delu, ki se nanaša na ime in priimek posrednika, državljanstvo in podatek o nepremičninski družbi, za katero opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami, čas trajanja veljavnosti statusa nepremičninskega posrednika, in sicer ali gre za trajno ali občasno opravljanje poslov posredovanja v prometu z nepremičninami. Imenik nepremičninskih posrednikov je v delu, ki je javen, objavljen na spletni strani pristojnega ministrstva. Če gre za občasno opravljanje poslov posredovanja v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije, se vpiše obdobje občasnega opravljanja poslov posredovanja v Republiki Sloveniji. Pristojno ministrstvo pridobi podatke za vodenje imenika iz obstoječih nacionalnih zbirk osebnih podatkov na podlagi soglasja posameznika.

Iz ZNPosr torej izhaja, da imenik nepremičninskih posrednikov v delu, ki se nanaša na zahtevane podatke o naslovu prebivališča ter o datumu zaključka dopolnilnega usposabljanja, ni javen. Iz tega zakona tudi ne izhaja neposredna pravna podlaga za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov nepremičninskih posrednikov izobraževalnim organizacijam v smislu točke c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Prav tako je vprašanje, ali bi lahko utemeljili, da je posredovanje zahtevanih osebnih podatkov nujno za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, v smislu točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe ter da so obenem izpolnjene zahteve iz drugega odstavka 6. člena ZVOP-2. Za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe se lahko v javnemu sektorju sicer ne glede na drugi odstavek 6. člena ZVOP-2 izjemoma obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Kot izhaja iz mnenja Delovne skupine za varstvo podatkov po členu 29 št. 6/2014 (WP 217), pa ima pravna podlaga po členu 7(e) Direktive 95/46/ES, kar še vedno velja tudi za smiselno enako podlago po točki e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, lahko zelo široko področje uporabe, zaradi česar sta potrebna stroga razlaga in v vsakem posameznem primeru jasna opredelitev zadevnega javnega interesa in javne oblasti, ki upravičuje obdelavo.

IP ob tem pojasnjuje, da je ZVOP-2 predvidel poseben postopek za posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja, in sicer v 39. členu v zvezi z 41. členom ZVOP-2. Osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom tega zakona, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače. Prejemnik podatkov sme osebne podatke obdelovati samo za namen, za uresničevanje katerega se mu posredujejo. Četrti odstavek 41. člena ZVOP-2 nadalje določa, da kadar je zahteva za posredovanje osebnih podatkov delno ali v celoti zavrnjena, lahko vlagatelj zahteve v primeru, ko se zahteva nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ (torej IP). V nadaljevanju je glede odločitve IP možen tudi upravni spor.

Ker IP torej nastopa v takem postopku kot drugostopenjski organ, vam v okviru mnenja dokončnega odgovora glede obstoja pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov v konkretnem primeru ne more podati. Če pa na podlagi obrazloženega menite, da je za posredovanje zahtevanih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, vam predlagamo, da na ministrstvo vložite zahtevo po 41. členu ZVOP-2.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka