7. 10. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in v postopku za preizkus ustavne pritožbe Darinke Ušeničnik, Ljubljana, na seji 7. oktobra 2009

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 103/2007 z dne 21. 5. 2008 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 694/2006 z dne 12. 12. 2006 in z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-5/2004 z dne 26. 1. 2006 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero je to ministrstvo zavrnilo pritožbo zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Ljubljana. S to odločbo, izdano v postopku denacionalizacije, je upravni organ prve stopnje upravičenki Ljudmili Koritsky za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, določil odškodnino v višini 445 DEM v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, d. d., Ljubljana, v delu, ki se je nanašal na ¼ Ivanki (Johanni) Milčič podržavljenega premoženja, pa je zahtevo za denacionalizacijo zavrnil. Odločitev o denacionalizaciji upravičenki Ljudmili Koritsky podržavljenega premoženja temelji na presoji, da zemljišč, ki so bila predmet zahteve za denacionalizacijo in so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča, zaradi obstoja ovire iz 3. točke prvega odstavka 19. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) ni mogoče vrniti v naravi, zaradi česar upravičenki zanje pripada odškodnina, določena skladno z merili, ki veljajo za vrednotenje kmetijskih zemljišč. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za denacionalizacijo Ivanki (Johanni) Milčič podržavljenega premoženja pa temelji na ugotovitvi, da zanjo ni izpolnjen pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena ZDen.

2.Pritožnica (pravna naslednica prejšnjih lastnic podržavljenega premoženja) zatrjuje kršitev 2., 14., 25. in 33. člena Ustave. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj ni sledilo predlogu, naj o tožbi odloči po opravljeni glavni obravnavi, in da se sodišči nista opredelili do njenih tožbenih oziroma pritožbenih navedb, s katerimi je izpodbijala zaključke upravnih organov oziroma Upravnega sodišča glede izpolnjenosti pogoja vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena ZDen za Ivanko (Johanno) Milčič. Meni, da so upravna organa in sodišči glede na ugotovitev upravnega organa, da se je slednja od 28. 8. 1945 do smrti 29. 5. 1965 štela za jugoslovansko ne pa tudi za slovensko državljanko, zmotno zaključili, da je bila tuja (hrvaška) državljanka. Navaja, da Ivanka (Johanna) Milčič ni mogla pridobiti hrvaškega državljanstva, ker je umrla, preden je Republika Hrvaška sploh postala subjekt mednarodnega prava. Ker naj bi bilo izpolnjenost pogoja vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena ZDen po naravi stvari mogoče ugotavljati le za osebe, ki so v času osamosvojitve Republike Slovenije še živele, naj bi bilo stališče, po katerem mora biti ta pogoj izpolnjen tudi za osebo, ki v času odločanja o zahtevi za denacionalizacijo ne živi več, nerazumno in v nasprotju z 9. členom ZDen. Pritožnica se tudi ne strinja z višino odškodnine, ki je bila določena upravičenki Ljudmili Koritsky. Navaja, da je bilo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede katastrskega razreda zemljišč, za katera je bila tej upravičenki določena odškodnina, v konkretnem postopku zmotno uporabljeno materialno pravo, saj pri preračunu vrednosti zemljišč upravni organ ni upošteval pravega bonitetnega razreda za podržavljena zemljišča, zaradi česar naj bi na škodo upravičenke določil za 205 DEM nižjo odškodnino.

3.Pritožnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 9. člena ZDen.[1] Zatrjuje neskladje z 2., s 3., z 12., s 13. in s 155. členom Ustave. Navaja, da iz 3. člena Ustave in iz določb Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDRS) ter Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – v nadaljevanju ZTuj-1) izhaja, da je državljanstvo po naravi stvari lahko vezano le na še živečo osebo. Ker naj bi državljanstvo s smrtjo ugasnilo, naj izpodbijane določbe ne bi bilo mogoče razlagati tako, kot so jo v konkretnem primeru razlagali upravna organa in sodišči, tj. da se nanaša tudi na osebe, ki so bile državljani katere izmed drugih republik nekdanje SFRJ, umrle pa so pred njihovo osamosvojitvijo. Ker naj te osebe zaradi smrti ne bi mogle pridobiti državljanstva katere od držav, ki so nastale na območju nekdanje SFRJ, naj bi bila takšna razlaga izpodbijane določbe ne le v nasprotju z njeno vsebino, temveč tudi z 2. in s 3. členom Ustave, v nasprotju s 155. členom Ustave pa naj bi omogočala tudi njeno retroaktivno uporabo. Pobudnica zato predlaga razveljavitev izpodbijane zakonske določbe, podrejeno pa predlaga, naj Ustavno sodišče poda z Ustavo skladno razlago te določbe.

B.

4.Z izpodbijano sodbo je bil končan upravni spor, v katerem je pritožnica izpodbijala odločbo upravnega organa druge stopnje, izdano v postopku denacionalizacije. V postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana sodna odločba, je bila med drugim uporabljena tudi določba ZDen, ki jo pobudnica izpodbija s pobudo. To pomeni, da bi morebitna ugoditev pobudi lahko vplivala na pravni položaj pritožnice. Zato ta izkazuje pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijane določbe.

5.Tretji odstavek 9. člena ZDen, kot je bil uveljavljen s 1. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98 – v nadaljevanju ZDen-B), je že bil predmet ustavnosodne presoje. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-326/08 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 190) v drugem odstavku 1. člena ZDen-B (tj. v novem tretjem odstavku 9. člena ZDen) razveljavilo besede "na podlagi meddržavne pogodbe", ker je presodilo, da je določitev diplomatske vzajemnosti v nasprotju z načelom sorazmernosti in zato prekomerna. Hkrati je presodilo, da pogoj dejanske vzajemnosti, kot ga predpisuje tretji odstavek 9. člena ZDen, po razveljavitvi tega besedila ni v neskladju z Ustavo. Drugačne presoje pa ni mogoče utemeljiti na podlagi stališča, po katerem se pogoj vzajemnosti iz izpodbijane zakonske določbe ne nanaša na osebe, ki so kot državljani katere od drugih republik nekdanje SFRJ umrle pred njihovo osamosvojitvijo. Ustavno sodišče je namreč že v več svojih odločitvah sprejelo stališče, da razlaga zakonske določbe, ki jo pobudnica izpodbija v obravnavani zadevi, ni ustavnopravno sporna. Tako je npr. v sklepu št. Up-335/02 z dne 13. 6. 2003 odločilo, da stališču, po katerem je v obravnavanemu podobnih primerih pomembno republiško državljanstvo ob smrti prejšnjega lastnika, ni mogoče očitati, da bi bilo nesprejemljivo z vidika ustavnih pravic. V istem sklepu je Ustavno sodišče odločilo tudi, da razlaga zakona, po kateri pravnega položaja oseb, ki v času smrti niso imele državljanstva nekdanje Republike Slovenije, ni mogoče enačiti s pravnim položajem državljanov Republike Slovenije, ne more kršiti načela enakosti pred zakonom (primerjaj tudi sklepa Ustavnega sodišča št. Up-675/05 z dne 7. 2. 2006 in št. Up-781/05 z dne 7. 2. 2006).[2]

6.Ker pobudnica ne navaja ustavnopravno pomembnih argumentov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev od odločitve v odločbi št. U-I-326/98, je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

7.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]Tretji odstavek 9. člena ZDen določa: "Če je imela fizična oseba iz 3., 4. in 5. člena ZDen na dan 9. 5. 1945 jugoslovansko državljanstvo, je tuj državljan upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je upravičenec."

[2]Navedeni sklepi so objavljeni na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.