Jedro

Ob ugotovljeni ničnosti zaplembene odločbe ni več pogojev za vračanje zadružnega premoženja v postopku denacionalizacije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote L. z dne 17.5.1995. Upravni organ prve stopnje je z navedenim sklepom zavrgel zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo nepremičnin stavbišče v izmeri 1338 m2, ki je v upravljanju bivše Občine L. C. in 52/1000 stavbe ..., poslovni prostor v II. nadstropju v izmeri 141,46 m2, ki je v upravljanju Kmetijskega zavoda L. Tožeča stranka je vložila zahtevo za vračilo zadružnega premoženja na podlagi 65. in 66. člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92). Nepremičnine so bile zaplenjene Glavni zadružni zvezi z odločbo Občinskega LO L.C. z dne 3.6.1960 na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč.

Tožena stranka ocenjuje, da nepremičnine niso bile podržavljene na podlagi predpisa iz 3. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ali na način iz 4. člena tega zakona. S sodbo Vrhovnega sodišča Jugoslavije št. 27/68 z dne 6.2.1970 je bila namreč odpravljena odločba Republiškega sekretariata za pravosodje in splošno upravo SR Slovenije z dne 24.3.1967, s katero je bila zavrnjena zahteva, da se odpravi oziroma razveljavi odločba Komisije za nacionalizacijo pri ObLO L. C. z dne 19.2.1964. Iz obrazložitve navedene sodbe izhaja, da nepremičnine, ki so že družbena last, pa tudi zadružna lastnina, ne smejo biti predmet nacionalizacije ter da je zato treba odločbe komisij za nacionalizacijo, ki so odločale o nacionalizaciji zadružne lastnine, izreči za nične po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožena stranka zato ocenjuje, da v predmetni zadevi ni pravne podlage za denacionalizacijo, če pa se ni vzpostavilo prejšnje stanje na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča Jugoslavije, pa to tudi ni predmet denacionalizacijskega postopka.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da so kljub sodbi Vrhovnega sodišča Jugoslavije še vedno ostali nacionalizirani stavbišči parc. št. 354 in 355 in poslovni prostori v II. nadstopju stavbe ... v L. Odločba tožene stranke je v odločilnih dejstvih sama s seboj v nasprotju, prav tako pa ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo oziroma je bilo napačno interpretirano. Zakon o zadrugah v 65. členu določa, da se premoženje kooperantov ali zadružnih zvez, ki je bilo brez nadomestila podržavljeno ali preneseno na druge uporabnike, vrne zadružnim organizacijam, organizacijam kooperantov oziroma zadružnim zvezam. Pri vračanju odvzetega premoženja ne gre le za premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi predpisov oziroma načinov iz 3., 4. in 5. člena ZDen, temveč tudi zaradi statusnih sprememb in aktov državne oblasti, ki so povzročili prenos oziroma odvzem premoženja zadrugam. Zadružna zveza Slovenije je glede na sedanjo obliko organiziranosti zadružništva edina upravičena vlagateljica zahteve.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe v tožbi in predlaga njeno zavrnitev.

Tožba ni utemeljena.

O zahtevku za razveljavitev odločbe Komisije za nacionalizacijo pri ObLO L. C., s katero je bilo podržavljeno premoženje, ki je predmet denacionalizacijskega zahtevka, je že odločilo Vrhovno sodišče Jugoslavije s sodbo opr. št. Uis 27/68 z dne 6.2.1970. S to sodbo je bila odpravljena odločba Republiškega sekretariata za pravosodje in splošno upravo SR Slovenije z dne 24.3.1967, s katero je bila zavrnjena zahteva Kmetijskega zavoda v L., da se odpravi oziroma razveljavi odločba Komisije za nacionalizacijo. Vrhovno sodišče Jugoslavije je v sodbi ugotovilo, da je konkretna zaplembena odločba nična na podlagi 3. točke 266. člena (sedaj 267. člena) ZUP in naročilo upravnemu organu, da upošteva to pravno mnenje, ko bo ponovno odločal o zadevi. Po ZUP se z odločbo, s katero se izreče kakšna odločba za nično, ta odločba ne odpravi, razveljavi ali spremeni, temveč ugotovi njena ničnost in s tem tudi njena neobstojnost, kar ima za posledico odpravo pravni posledic, ki so morebiti že nastale iz nje. Glede na navedeno torej ni več pogojev za vračanje zadružnega premoženja v postopku za denacionalizacijo.

Odprava posledic zaplembene odločbe pa tudi ni predmet postopka za denacionalizacijo, temveč drugih postopkov. Lastninjenje stavbišča, tako kot ga želi tožeča stranka, pa sedaj ureja Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97), ki določa, da nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Vpis lastninske pravice pa se v zemljiški knjigi opravi na predlog.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih - ZUS (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Določbe ZUS in ZUP je sodišče uporabilo kot republiške predpise, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).