Jedro

Vezanost na pravnomočno sodbo pomeni, da sodišče o tem vprašanju ne more ponovno odločati ter da se tisto, o čemer je bilo odločeno, šteje za resnico.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dedič P. M. sam krije stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine ter na podlagi zakonitega dedovanja proglasilo vseh 7 otrok zapustnice za dediče. 2. Proti sklepu je najprej vložila pritožbo dedinja S. S. Sklicuje se na vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Trdi, da sodišče ni upoštevalo tega, da je zapustnica v izročilni pogodbi z dne 24.7.1987 jasno izrazila in izjavila svojo poslednjo voljo. Zavzema se za to, da bi sodišče S. S. prisodilo delež na parcelah 1358/1, 1358/2 in 1359 k. o. X. 3. Dedič A. M. je v pritožbenem roku vložil vlogo, ki jo je naslovil kot odgovor na pritožbo. Glede na vsebino te vloge pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v resnici za pritožbo. Trdi, da je izročilna pogodba, ki je podlaga za zapuščinski postopek nična. Sklicuje se na zlagano vsebino te pogodbe. Ta pogodba je zato nemoralna.

4. Še pred tem je na pritožbo dedinje S. S. odgovoril dedič P. M. in predlagal njeno zavrnitev.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je poleg pritožbe S. S., tudi vlogo dediča A. M., ki jo je ta naslovil kot „odgovor na pritožbo“ obravnavalo kot pritožbo. Po svoji vsebini namreč ne gre za odgovor na pritožničine navedbe, marveč za izpodbijanje pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje.

7. Osrednjega pomena – tako za odločitev sodišča prve stopnje, kakor tudi za odločanje pritožbenega sodišča – je pravno dejstvo, da je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 3088/2010-II z dne 6.12.2011, ki je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1794/2012 z 20. februarja 2013, ugotovljeno naslednje: nepremičnine, izročene P. M. z „izročilno pogodbo“ z dne 24.7.1987, se ne vračunajo v dedni delež P. M. po pokojni materi A. M. in jih P. M. tudi ni dolžan vrniti v zapuščino, ker se ne štejejo za darilo. Tako je zato, ker sta sodišči ugotovili, da je šlo v resnici za preužitkarsko, to je odplačno pogodbo.

8. Na takšno odločitev je pritožbeno sodišče zaradi učinka pravnomočnosti, ki je ustavnopravna vrednota (158. člen Ustave), vezano. Ta vezanost pomeni: - da o tem vprašanju ni mogoče ponovno odločati (ne bis in idem – 319. člen ZPP(1); - da se tisto, o čemer je bilo pravnomočno odločeno, šteje za resnico (res iudicata pro veritate accipitur).

9. Iz tega sledi, da premoženje, ki ga je zapustnica na podlagi te pogodbe stvarnopravno prenesla na preživljalca, v trenutku smrti ni bilo več njeno premoženje ter zato tudi ne more biti predmet dedovanja. To velja tudi ob v pritožbi zatrjevani predpostavki, da naj bi zapustnica v tej pogodbi hkrati podala oporočno izjavo. Nobena stvar, ki je bila predmet te pogodbe, namreč ne sodi v zapuščino in zato tudi ne more biti predmet zapuščinskega postopka.

10. Tega ne spremeni niti dejstvo, da pravni posel, ki je naslovljen „izročilna pogodba“, vsebuje tudi ugotovitve in naročilo v točki „petič“. Vsebina te točke namreč pravno razmerje po preužitkarski pogodbi presega in se nanj tudi ne nanaša. Naročilo sopogodbeniku v točki „petič“ ne more ustvarjati nobenih dednopravnih posledic, saj z njimi zapustnica ni razpolagala z nobeno svojo stvarjo ali pravico. Ugotovitev o dedni odpravljenosti, ki jo je pritožnik A. M. v pravdi sicer uspešno izpodbil, pa pri izdaji izpodbijanega sklepa ni bila upoštevana.

11. Pritožnik A. M. v svoji vlogi trdi, da je pogodba nična. Vendar pri tem s svojimi trditvami trči bodisi ob pravnomočno odločitev, da je šlo za odplačno pogodbo, bodisi se njegove trditve nanašajo na tiste dele izjave volje, ki se vzpostavitve preužitkarskega pravnega razmerja ne tičejo.

12. Ob pravnomočni ugotovitvi, da je bila sklenjena odplačna preužitkarska pogodba (ki torej nima niti prvin mešane, darilne pogodbe, kot tudi izrecno ugotavlja pravdno sodišče v obrazložitvi ter tudi ni navidezna pogodba, ki bi prikrivala darilo ali imperfektno izročilno pogodbo), bi torej tudi eventualna ničnost nekaterih določil, ki pa se na preužitkarsko razmerje ne nanašajo, upoštevaje pravilo o delni ničnosti (105. člen Zakona o obligacijskih razmerjih) na veljavnost preužitkarskega dela pogodbe ne vplivala. Tak je učinek pravnomočne sodbe, ki ga v tem zapuščinskem postopku ni mogoče zaobiti.

13. Ker pritožbi nista utemeljeni, podana pa tudi ni nobena izmed kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz druge točke 365. člena ZPP obe pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

14. Ker dedič P. M. z vložitvijo odgovora na pritožbo v ničemer ni mogel spremeniti oziroma vplivati na svoj pravni položaj, stroški za to vlogo za postopek niso bili potrebni. Na podlagi merila iz 155. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče odločilo, da teh stroškov dediču ne prizna.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).