Jedro

Tudi v postopku z odvzemom podkupnin oziroma denarja ali premoženja nezakonitega izvora po drugem odstavku 498.a člena Zakona o kazenskem postopku je treba upoštevati kontradiktorno naravo kazenskega postopka, zaradi česar je treba obdolžencu omogočiti, da se lahko izjavi o predlogu državnega tožilca za odvzem denarja nezakonitega izvora.

Izrek

Zahtevi zagovornikov obdolženega J.T. za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se izpodbijana sklepa Okrožnega sodišča v Kranju z dne 9. 11. 2005 in Višjega sodišča v Ljubljani z dne 12.4.2007 razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedenim sklepom je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kranju na podlagi 2. odstavka 498.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločil o odvzemu deviznih sredstev, ki so bila zasežena z odredbo Okrožnega sodišča v Kranju z dne 4.6.1998, in sicer na nerezidentnem računu družbe G.Ltd. pri G.banki d.d., v višini 88.322,27 DEM in 12.198,84 USD, na nerezidentnem računu družbe C.Ltd. pri G.banki d.d. pa v višini 14.066,17 DEM. Predsednica zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Kranju je s sklepom z dne 9.12.2005 pritožbo zagovornice R.Š. zavrgla, Višje sodišče v Ljubljani pa je pritožbi zagovornikov J.T. zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Zoper pravnomočni sklep so zagovorniki obsojenega J.T. vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona, 2., 22., 23., 25., 27., 28., 29. in 33. člena Ustave.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovorila vrhovna državna tožilka N.F., ki meni, da zahteva ni utemeljena, saj je sodišče prve stopnje postopek odvzema deviznih sredstev izvedlo v skladu s 498.a členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovim zagovornikom, ki so izjavili, da vztrajajo pri navedbah v zahtevi za varstvo zakonitosti.

B.

5. Bistven očitek zahteve za varstvo zakonitosti, je v zatrjevanju, da sta sodišči v obravnavani zadevi pri izdaji izpodbijanih sklepov kršili določbo 3. alineje 29. člena Ustave, saj J.T. ni bilo omogočeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Izpodbijani pravnomočni sklep je bil izdan na predlog tožilstva, v zvezi s tem ni bil izpeljan kontradiktoren postopek, čeprav je šlo za intenziven poseg v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine. Nadalje zahteva še navaja, da je bila obdolženemu T. kršena tudi pravica iz 22. člena Ustave, saj v postopku za odvzem denarja nezakonitega izvora ni bil deležen ustreznega sodnega varstva.

6. Okrožna državna tožilka iz Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, organizirane pri Vrhovnem državnem tožilstvu, je 6.4.2005 pri Okrožnem sodišču v Kranju vložila predlog, da sodišče odvzame devizna sredstva, ki so bila že zasežena z odredbo tega sodišča z dne 4.6.1998. V obrazložitvi svojega predloga se je okrožna državna tožilka sklicevala na pravnomočno sodbo Županijskega sodišča v Varaždinu z dne 31.5.2001. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kranju je predlogu okrožne državne tožilke ugodil ter na podlagi 2. odstavka 498.a člena ZKP s sklepom z dne 9.11.2005 odvzel z zgoraj omenjeno odredbo zasežena devizna sredstva. Zoper citirani sklep je zagovornica obdolženega R.Š. vložila pritožbo, katero je predsednica zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Kranju zavrgla kot nedovoljeno, Višje sodišče v Ljubljani pa je pritožbi zagovornikov obdolženega J.T. zavrnilo kot neutemeljeni.

7. V določbi 498.a člena ZKP je urejen postopek odvzema podkupnin ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora v primerih, ko se kazenski postopek zoper obdolženca ne konča z obsodilno sodbo, če so podani pogoji po 1. oziroma 2. točki prvega odstavka tega člena. Postopek se začne na obrazložen predlog državnega tožilca, sodišče pa pred izdajo posebnega sklepa lahko od preiskovalnega sodnika zahteva, da zbere podatke in razišče vse okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev nezakonitega izvora denarja ali premoženja oziroma podkupnine (drugi odstavek). Sodišče overjen prepis sklepa vroči lastniku odvzetega denarja ali premoženja nezakonitega izvora oziroma podkupnine, če je ta znan (tretji odstavek). Slednji lahko zoper sklep sodišča vloži pritožbo, če meni, da za odvzem ni zakonske podlage (četrti odstavek). Ob pregledu določbe 498.a člena ZKP je tako moč ugotoviti, da v postopku za odvzem podkupnin ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora ni predviden nikakršen kontradiktoren postopek.

8. V kazenski postopek so tako v fazi preiskave ter preizkusa obtožnice, kot tudi v postopku s pravnimi sredstvi, vgrajeni kontradiktorni elementi, s katerimi je strankama v kazenskem postopku zagotovljen enakopraven položaj. Zakon o kazenskem postopku pa je osnovan tudi na pravici do poštenega sojenja, ki v Ustavi sicer ni neposredno določena, izhaja pa iz vrste pravic v kazenskem postopku, med drugim tudi tistih, ki zadevajo pravico do obrambe. Potrebno je poudariti, da pravna jamstva v kazenskem postopku obdolžencu zagotavljajo, da se lahko izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist (drugi odstavek 5. člena ZKP in 3. alineja 29. člena Ustave). Pravica do poštenega sojenja se nanaša tudi na postopek iz XXVIII. poglavja ZKP za odvzem podkupnin ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora po določbi 498.a člena ZKP.

9. Vrhovno sodišče ocenjuje, sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča z dne 20.5.2004, opr. št. U-I-296/02, da je potrebno tudi v postopku z odvzemom podkupnin oziroma denarja ali premoženja nezakonitega izvora upoštevati kontradiktorno naravo kazenskega postopka, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje omogočiti obdolžencu, da se lahko izjavi o predlogu okrožne državne tožilke za odvzem denarja nezakonitega izvora, mu nasprotuje, se izjavi o navedbah iz predloga, da, če tako želi, predloži dokaze, ki izpodbijajo izpolnjenost vsebinskih pogojev z odvzem denarja nezakonitega izvora, in sploh ukrene, kar se mu zdi primerno v svojo korist. Denar, ki ga je sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom odvzelo, je bil zasežen z odredbo Okrožnega sodišča v Kranju z dne 4.6.1998, kar pomeni, da je bil v izključnem razpolaganju sodišča, zaradi česar omejitev obdolženčeve pravice do obrambe tudi ni bila nujna. Zaradi zasega denarja tudi ni bilo nikakršne nevarnosti, da bi obdolženec ta denar prenesel na drug račun, ga skril ali kako drugače napravil za nedosegljivega. S tega vidika omejitev obdolženčeve pravice do obrambe s strani sodišča prve stopnje ni bila upravičena.

10. Ker senat Okrožnega sodišča v Kranju obdolžencu ni omogočil, da bi se seznanil s predlogom okrožne državne tožilke za odvzem denarja nezakonitega izvora in se o njem izjavil ter predlagal dokaze, ki so mu v korist, je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe iz 3. alineje 29. člena Ustave. Iz tega razloga je bilo potrebno zahtevi za varstvo zakonitosti ugoditi. Čeprav R.Š. in L.T. nista vložila zahteve za varstvo zakonitosti, po določbi drugega odstavka 424. člena ZKP ta sodba učinkuje tudi v njuno korist. 11. Vrhovno sodišče je zahtevi ugodilo ter razveljavilo odločbi nižjih sodišč, zato se ni opredeljevalo do ostalih zatrjevanih kršitev (da sodišče ne more uporabiti določbe prvega odstavka Kazenskega zakonika iz leta 1995 za dejanja, storjena pred začetkom njegove veljave, da sodišče z ekstenzivno razlago besedne zveze „druga prepovedana dejavnost“ krši načelo zakonitosti v kazenskem pravu, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj naj bi bili ravno zaseženi zneski pridobljeni z nezakonito dejavnostjo, da je sodišče odvzelo sredstva, ki ne izvirajo iz kaznivih dejanj, da je sodišče nezakonito poseglo v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine ter da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen). Glede na takšno odločitev Vrhovnega sodišča bo moralo sodišče prve stopnje pred novim odločanjem o predlogu državne tožilke za odvzem denarja nezakonitega izvora omogočiti obdolžencu, da se o tem predlogu izjavi in ukrene vse, kar se mu zdi primerno v svojo korist.