Jedro

Zatrjevano neuspelo komuniciranje med takratnim odvetnikom tožeče stranke in tožnikoma tudi po presoji revizijskega sodišča ni opravičljiv razlog (1. odst. 117. čl. ZPP), zaradi katerega bi tožeče stranke ne doletele posledice preteka pritožbenega roka.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje, s katero je bil njen tožbeni zahtevek zavrnjen. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sklepa sodišča druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo odstopi v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje. V reviziji očita sodišču prve in druge stopnje, da so ugotovitve obeh sodišč glede vročitve sodbe sodišča prve stopnje, in sicer, da je bila sodba z vročitvijo odvetniku tožeče stranke veljavno opravljena, napačne. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je tožnika na zadnji glavni obravnavi zastopal pooblaščenec R., ki pa odvetnika A. ni pooblastil. Ker vročitev tedaj ni bila pravilno opravljena na roke pooblaščenca R. je podan razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje kot opravičen vzrok za zamudo pritožbenega roka navedla, da je ta rok zamudila zato, ker ni dobila obvestila svojega odvetnika o sodbi sodišča prve stopnje. Glede te okoliščine sta sodišči prve in druge stopnje po presoji revizijskega sodišča pravilno odločili. Zatrjevano neuspelo komuniciranje med takratnim odvetnikom tožeče stranke in tožnikoma tudi po presoji revizijskega sodišča ni opravičljiv razlog (1. odst. 117. čl. ZPP), zaradi katerega bi tožeče stranke ne doletele posledice preteka pritožbenega roka. Revizijske trditve, češ da sodba sodišča prve stopnje z vročitvijo takratnemu odvetniku tožeče stranke naj ne bi bila pravilno opravljena, zato ker je tožnika na zadnji glavni obravnavi zastopal pooblaščenec R., ki pa odvetnika tožnikov ni pooblastil, ob povedanem na drugačno odločitev ne morejo vplivati, saj za odločitev v danem primeru niso pravno odločilne.

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP v zvezi s 4.odst.400.čl.ZPP).