Jedro

Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena in 406. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18. letnega povprečja plače oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb s katero je toženec tožnici odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se ji starostna pokojnina odmerila v višini pokojninske osnove.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločbe toženca št. ... z dne 16. 3. 2012. Obenem je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da se spor nanaša na kršitev pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja in drugih pravic, ki so bile zamolčane s strani državnih institucij v njeno škodo iz razloga neenake obravnave, namernega zavlačevanja, finančnega izčrpavanja in kršitev zdravstvenih in invalidskih komisij ter namernega taktiziranja in zavlačevanja sodne veje oblasti. Očita sodnici, da je izdala krivotvorni sklep in odvetnici manipulacije. Opisuje kako je v zvezi z njenim delom postopala pri pristojnih organih. Meni, da se je zlorabila njena identiteta za državne interese in sicer tako za politične kot tudi menagerske odkupe. Navaja, da se obrazložitev v točki 1 do 4 sodbe nanaša na tedaj veljavne predpise pokojninskega in invalidskega zavarovanja za priznanje pravice do starostne pokojnine, pri kateri pa ni upoštevana njena invalidnost priznana s sodbo opr. št. Ps 743/2001 z dne 13. 11. 2002 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 43/2002 in št. Ps 1585/03 z dne 14. 11. 2003. Poudarja, da so bili vsi prispevki v zdravstveno in pokojninsko blagajno plačani, kar pa se je z dohodnino od leta 2005 neustrezno prikazovalo za vzdrževane družinske člane. Na zavod za zaposlovanje je bila neopravičeno napotena, saj se je prijavila na razpisano delovno mesto v podjetju A., ki pa jo kadrovska služba ni izbrala kljub vsem zahtevanim kvalifikacijam. Potem je ukrepala na sodišču, sodba pa je nična, saj je zaznana korupcija, klientizem in manipulacija z ljudmi.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) in sicer v obsegu pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

V tem sporu je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo dokončno odločbo toženca št. ... z dne 16. 3. 2012 v procesnem in materialnem smislu, ali je toženec pravilno postopal in odločil o tožničini pravici do starostne pokojnine, zlasti pa njeni višini in odmeri.

Pravna podlaga za odločitev v sporni zadevi je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1). Ta v 39. členu določa, da se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oz. zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18. letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša (v nadaljevanju: pokojninska osnova).

Kot je določeno v 203. členu ZPIZ-1 se pokojninska doba, plača, vplačila prispevkov ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glede na 409. člen ZPIZ-1 se zavarovancu, ki je del pokojninske dobe dopolnil do 31. 12. 1999, pokojnina odmeri ob upoštevanju odstotkov za odmero pokojnine po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona in odstotek za odmero pokojnine določenih s tem zakonom.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica do 31. 12. 1999 dopolnila 25 let, 4 mesece in 1 dan pokojninske dobe. Za dobo v trajanju 25 let ji je toženec skladno z 52. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ/92) odmeril pokojnino v višini 65 % od pokojninske osnove. Preostalo pokojninsko dobo (nad 25 let) v trajanju 4 mesece, ker je ta doba krajša od 6 mesecev, pa je prištel k dobi, dopolnjeni po 1. 1. 2000 v trajanju 11 let 8 mesecev in 5 dni tako, da znaša ta odmerni odstotek določen skladno z določbo 50. člena ZPIZ-1 18 % oz. skupni odmerni odstotek 83 %.

Za izračun pokojninske osnove so bili pravilno upoštevani podatki o plačah, kot so jih skladno z določbami zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/2000, v nadaljevanju: ZMEPIZ) ter skladno s prej veljavnimi zakoni o matični evidenci, sporočili tožničini delodajalci za posamezno koledarsko leto na obrazcu M4 oz. M8 za matično evidenco oz. je toženec potem, ko je revizor pregledal podatke za leta 1990, 1991 in 1992, poleg že upoštevanih podatkov, upošteval še dodatne podatke in sicer za leto 1990 v višini 330,50 in 856, 54 tedanjih DIN plače, za leto 1991 dvakrat po 1.157,51 in enkrat 3.096,00 tedanjih SIT plače in za leto 1992 4.708,91 in 12.208,28 tedanjih SIT plače in ponovno opravil izračun pokojninske osnove ter ji priznal starostno pokojnino v višini 893,29 EUR na mesec od 6. 9. 2011 dalje, to je nekoliko višjo starostno pokojnino od prvotno priznane pokojnine v višini 890,18 EUR na mesec.

Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena in 406. člena izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18. letnega povprečja plače oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine, to je leto 2010, ker je tožnica pravico do starostne pokojnine uveljavila v letu 2011. Najugodnejša pokojninska osnova je izračunana za obdobje od 1981 do 1998 in znaša 1.065,60 EUR. Od tako izračunane pokojninske osnove je toženec starostno pokojnino odmeril v višini 83 %, kolikor znaša tožničin odmerni odstotek glede na dopolnjeno dobo. Starostna pokojnina, odmerjena v višini 83 % od pokojninske osnove 1.065,60 EUR tako pravilno znaša 884,44 EUR ter usklajena s 1. 1. 2011 za 1 % po Sklepu o uskladitvi pokojnine od 1. januarja 2011 (Ur. l. RS, št. 12/2011) na dan 6. 9. 2011 znaša 893,29 EUR na mesec.

Toženec je pravilno za odmero starostne pokojnine upošteval podatke o nadomestilu plače za čas brezposelnosti, ki ga je tožnica prejemala pri zavodu za zaposlovanje ter tudi nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, ki ga je toženec z odločbo z dne 6. 10. 2003 priznal v znesku 154.691,23 tedanjih SIT na mesec od 10. 10. 2003. Podatke o izplačilu tega nadomestila, ker ga je delodajalec izplačal v svoje breme, je sporočil v matično evidenco, toženec pa je te podatke upošteval pri odmeri oz. določitvi pokojninske osnove.

Sodišče je tožnici pravilno pojasnilo, da spori za delodajalca in nestrinjanje z odmero nadomestila za čas brezposelnosti, ne vplivajo na zakonitost izpodbijanih odločb ter višino starostne pokojnine.

Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo, saj ni nobene podlage, da bi se ji starostna pokojnina odmerila v višini pokojninske osnove. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.