Jedro

Tožena stranka je pravočasno razpolagala s podatkom, da je bila tožničina hči v spornem obdobju dijakinja srednje šole, pa kljub temu tega podatka v izpodbijani odločbi ni upoštevala in je tožnici naložila, da je dolžna vrniti neupravičeno prejeta denarna sredstva za sporno leto (ker njena hči nima več statusa dijaka). Zato tožnica v tem sporu utemeljeno zahteva odpravo izpodbijane odločbe in ugotovitev, da je upravičena do otroškega dodatka za svoja dva otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo št. ... z dne 16. 1. 2013 v 4. in 6. tč. izreka (I. tč. izreka). Odločilo je, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka od 1. 1. 2012 do 14. 2. 2012 in od 1. 9. 2012 do 31. 12. 2012 za otroka A.A. in B.B. v mesečnem znesku 124,10 EUR, v obdobju od 15. 2. 2012 do 31. 8. 2012 pa v mesečnem znesku 104,10 EUR (II. tč. izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici izplača 120,00 EUR preveč vrnjenega zneska otroškega dodatka v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe, pod izvršbo (III. tč. izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oz. podredno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka vztraja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe 42. in 42. b čl. ZUPJS. Tožnica je vlogo vložila dne 28. 12. 2011, zato se v njenem primeru upošteva datum 1. 1. 2012, kar pomeni, da je tožena stranka ugotavljala, ali se tožničina hčerka A.A. na ta dan šteje kot povezana oseba ali ne, pa tudi ali ima na ta dan status dijaka ali ne. Skladno z ZUPJS mora CSD po uradni dolžnosti paziti samo na spremembe, ki so v škodo RS, ne pa tudi na tiste, ki so v korist vlagatelju (v konkretnem primeru višji znesek otroškega dodatka). Takšne spremembe mora namreč sporočiti vlagatelj sam. Na podlagi ZSDP se otroški dodatek dodeli za 1 leto in sicer od prvega dne naslednjega meseca po mesecu vložitve vloge. Tožena stranka je pri odločanju o pritožbi tožnice zoper odločbo z dne 24. 5. 2012, uporabila vse podatke, s katerimi je razpolagala v času odločanja in v ta namen tudi pridobila potrdilo Srednje šole C. z dne 15. 1. 2013, iz katerega izhaja, da tožničina hči na dan 1. 1. 2012 ni bila dijakinja njihove šole. Tožena stranka sama ni bila dolžna pridobivati podatkov o morebitnem novem vpisu tožničine hčere v srednjo šolo. Tožena stranka je trdila, da s podatkom o ponovnem vpisu tožničine hčere v Srednjo šolo D. ni razpolagala, potrdilo o vpisu pa datira na dan 2. 12. 2013 in ga je tožnica predložila šele v sodnem postopku, kar pa je prepozno in je zato tožbeni zahtevek neutemeljen. Edina sprememba, ki jo je tožnica sporočila CSD, je bilo dejstvo, da je dne 14. 2. 2012 hčerko izpisala iz D.. Sodišče tudi ni pravilno odločilo, ko je tožnici dodelilo otroški dodatek v različnih zneskih za različna obdobja, saj se otroški dodatek dodeljuje za eno leto in sicer v višini, do katere je tožnica upravičena na dan 1. 1. 2012, torej za celo leto v enotnem znesku. Upravičenost do otroškega dodatka od sredine meseca (14. 2. 2012) zato ni mogoča. Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno izhajalo iz podatkov o premoženju, na podlagi katerih sta bili izdani odločbi, saj je ugotovilo, da skupni dohodek družine znaša 23.127,63 EUR, povprečni mesečni dohodek na osebo pa 481,83 EUR. Ti podatki med strankama sicer res niso sporni, vendar pa bi bilo potrebno v primeru razveljavitve odločbe, upoštevati premoženje in dohodke tudi za leto 2011, saj bi moral organ izdati dve razveljavitveni odločbi zaradi spremembe statusa in sicer s 1. 3. 2012, ker je februarja 2012 izgubila status in ponovno s 1. 10. 2012, ker je septembra 2012 status ponovno pridobila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere se zgolj pavšalno sklicuje pritožba.

Pravna podlaga, relevantna za presojo tega socialnega spora je podana v določbah Zakona o uveljavljanju pravic pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami) ter Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP, Ur. l. RS, št. 97/2001 s spremembami). Spor se nanaša na višino pripadajočega otroškega dodatka za leto 2012 ter na vrnitev preplačila otroškega dodatka za isto leto. Tožena stranka je v upravnem postopku ugotovila, da tožničina hči od 21. 10. 2011 dalje nima več statusa dijaka, zaradi česar je tožnici (z drugostopenjsko odločbo) za leto 2012 odmerila otroški dodatek v višini 104,10 EUR (4. tč. izpodbijane odločbe z dne 16. 1. 2013) ter ji naložila vrniti neupravičeno prejeta denarna sredstva za leto 2012, in sicer 20,00 EUR za vsak mesec tega leta (VI. tč. izpodbijane odločbe z dne 16. 1. 2013). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka v upravnem postopku dejansko stanje ugotovila napačno, zaradi česar je IV. in VI. tč. izpodbijane odločbe odpravilo. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je tožničina hči imela status dijaka vse do 14. 2. 2012, kar vse izhaja potrdila o vpisu (priloga A1) iz izpisnice (priloga A3) Srednje šole D.. Tožena stranka tej ugotovitvi v pritožbi ne oporeka, izpostavlja le, da s temi podatki v času odločanja ni razpolagala, zato je njena odločba pravilna. Takšne pritožbene navedbe sicer predstavljajo pritožbene novote, ki so kot takšne nedovoljene, zaradi česar se pritožbenemu sodišču do njih niti ni potrebno opredeljevati (337. čl. v zvezi z 286. čl. ZPP), kljub temu pa pritožbeno sodišče izpostavlja, da so tudi sicer neutemeljene. Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala na podlagi pisne dokumentacije Centra za socialno delo, torej upravnega spisa št. ..., v katerem pa se nahaja tudi dopis tožnice Centru za socialno delo z dne 14. 6. 2012, v katerem slednja CSD sporoča, da je hčerko z dnem 14. 2. 2012 izpisala iz D. . Tožena stranka pa se je v postopku sklicevala zgolj na potrdilo Srednje šole C. z dne 15. 1. 2013, iz katerega izhaja, da tožničina hči na dan 1. 1. 2012 ni bila dijakinja njihove šole. Tožena stranka je torej še pravočasno razpolagala s podatkom, da je bila tožničina hči do

14. 2. 2012 dijakinja Srednje šole D., pa kljub temu tega podatka v odločbi z dne 16. 1. 2013 nepravilno ni upoštevala. Ker torej med strankama ni sporno, kot to v pritožbi navaja tožena stranka sama, da je imela tožničina hči status dijakinje od 1. 1. 2012 do 14. 2. 2012 in od 1. 9. 2012 do 31. 12. 2012, je posledično tudi pravilna odločitev sodišča prve stopnje v I. in II. tč. izreka.

Tožena stranka sicer utemeljeno navaja, da sodišče ni imelo podlage, da tožnici otroški dodatek prizna za pol meseca (do 14. 2. 2012). Sodišče prve stopnje bi tožnici moralo priznati otroški dodatek za prvo obdobje od 1. 1. 2012 do 29. 2. 2012, saj skladno s 75. čl. ZSDP pravica do otroškega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji. V primeru tožničine hčere pogoji za priznanje otroškega dodatka niso bili več izpolnjeni z dnem 15. 2. 2012, saj se je tožničina hči dne 14. 2. 2012 izpisala iz Srednje šole D., zaradi česar bi ji morala pravica do otroškega dodatka prenehati s prvim dnem naslednjega meseca. Ker pa bi bila takšna sprememba toženi stranki v škodo, pritožbeno sodišče v to odločitev sodišča ni posegalo skladno z 359. čl. ZPP, saj se je pritožila zgolj tožena stranka.

Nadalje pritožbeno sodišče izpostavlja, da je zmotno stališče tožene stranke, da je CSD po uradni dolžnosti dolžan paziti zgolj na spremembe, ki so v škodo RS, ne pa tudi na tiste, ki so vlagatelju v korist. Skladno s 4. odst. 42. čl. ZUPJS Center za socialno delo po uradni dolžnosti preveri tudi vsa druga dejstva in okoliščine, ki vplivajo na pravico, njeno višino ali obdobje prejemanja, ter izda drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznane pravice in to ne glede na to, ali gredo novo ugotovljena dejstva in okoliščine stranki v korist ali v škodo.

Resda se na podlagi ZSDP otroški dodatek dodeli za 1 leto in sicer od prvega dne naslednjega meseca po mesecu vložitve vloge, vendar pa je mogoče glede na spremenjene okoliščine med letom izdati tudi odločbo o spremembi priznane pravice, kar vse je sodišče prve stopnje upoštevalo in zato pravilno odločilo, da gre tožnici za različna obdobja leta 2012 različna višina dodatka. Pri tem je sodišče prve stopnje izhajalo iz podatkov o premoženju, na podlagi katerih je bila izdana izpodbijana odločba in ugotovilo, da skupni dohodek družine znaša 23.127,63 EUR, povprečni mesečni dohodek na osebo pa 481,83 EUR. Ti podatki med strankama niso bili sporni, kar priznava tudi tožena stranka v pritožbi. Sporna dejstva se ne dokazuje, skladno z 214. čl. ZPP. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče pri odmeri upoštevati tudi leto 2011, pa predstavljajo pritožbene novote, ki so kot takšne nedovoljene, zaradi česar se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje (337. čl. v zvezi z 286. čl. ZPP).

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.