Jedro

Upravičenost do položaja stranke se presoja po materialnih predpisih, zato se udeležence pri gradnji določa po določbi 1. odstavka 72. člena ZGO. Pravni naslednik lastnikov sosednjega zemljišča ne spada med udeležence pri gradnji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00; ZUS) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.12.1999, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper sklep Upravne enote B. z dne 21.8.1998. Z njim je bil zavržen tožničin predlog za obnovo postopka po 9. točki 1. odstavka 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86; ZUP/86), ki je bil končan z uporabnim dovoljenjem takratnega Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja Občine B. z dne 9.5.1994, danim C.M. za diskoteko - sprememba dela pizerije v diskoteko in dozidava le-te na zemljišču parc. št. 758/1, 758/5 in 758/3, k.o. G. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe ter se nanje sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS). Po določbi 1. odstavka 250. člena ZUP/86 lahko obnovo upravnega postopka predlaga stranka, organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, pa lahko uvede obnovo postopka po uradni dolžnosti. Upravičenost nastopati v upravnem postopku kot stranka pomeni, da mora biti podano določeno razmerje osebe do upravne stvari, o kateri naj bi se odločilo v upravnem postopku. To stvarno legitimacijo daje materialni predpis, ki hkrati določa, kdo ima določeno pravico ali pravno korist, oziroma komu se nalaga določena obveznost. Materialni predpis, ki ureja izdajo gradbenega in kasneje uporabnega dovoljenja je Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS in RS, št. od 34/84 do 59/96; ZGO), ki v 1. odstavku 72. člena določa, da se zoper uporabno dovoljenje lahko poleg investitorja pritožijo tudi udeleženci pri gradnji. Udeleženci pri gradnji pa so praviloma poleg investitorja še oseba, ki je vršila nadzor za gradnjo, izvajalci del, projektanti, dobavitelji glavne opreme, soglasodajalci in morebitne druge osebe po posebnih predpisih. Niti tožnica niti njeni pravni predniki, ki so bili lastniki sosednjega zemljišča, niso sodelovali ne kot investitorji ne kot udeleženci pri gradnji objekta, za katerega je bilo izdano sporno uporabno dovoljenje. Organ prve stopnje je zato ravnal pravilno, ko je tožničin predlog za obnovo postopka zavrgel, ker ga ni vložila upravičena oseba (2. odstavek 256. člena ZUP/86).

Tožnica v pritožbi ponavlja tožbene navedbe in dodatno navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pojasnjuje, da so udeleženci pri gradnji po ZGO tudi soglasodajalci in morebitne druge osebe po posebnih predpisih. Tudi njeni pravni predniki so bili soglasodajalci (oče) ali bi morali biti soglasodajalci (mati kot enakopravna solastnica, ki jo upravni organ prve stopnje ni upošteval), zato ima po ZGO pravico udeleževati se postopka za varstvo svojih pravic pri izdaji uporabnega dovoljenja. Postopek tehničnega pregleda je nezakonit in nepravilen, ker niso odpravljene pomanjkljivosti v zvezi z zahtevami v lokacijskem dovoljenju. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odpravi odločbo tožene stranke, tožnici kot soglasodajalcu prizna status stranke v postopku, uvede obnovo celotnega postopka in nezakonite odločbe izreče za nične.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi izpodbijane sodbe. Glede pritožbenih ugovorov pa še dodaja: Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje in tudi tožena stranka, ima položaj stranke v upravnem postopku poleg aktivne oziroma pasivne stranke še stranski udeleženec, to pa je lahko le oseba, ki v konkretnem upravnem postopku varuje svoje pravice oziroma pravne koristi. Katere osebe so to, ZUP/86 ne določa, pač pa je treba presojati upravičenost do položaja stranke po materialnih predpisih, ki urejajo zadevo, o kateri se odloča v upravnem postopku. V obravnavanem primeru so to udeleženci pri gradnji po določbi 1. odstavka 72. člena ZGO, med katere glede na določbo 69. člena ZGO spadajo investitor, nadzornik, izvajalec, projektivna podjetja ter dobavitelji glavne opreme, ki so sodelovali pri gradnji. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa so stranke postopka uporabnega dovoljenja lahko tudi druge osebe, ki bi izkazale, da jim izdaja uporabnega dovoljenja krši njihove pravice in pravne koristi, zaradi varstva katerih bi imele pravico do udeležbe v tem postopku.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica kot pravna naslednica lastnikov sosednjega zemljišča ne spada med navedene udeležence pri gradnji. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati tožničino sklicevanje na status soglasodajalcev njenih pravnih prednikov. Po presoji pritožbenega sodišča je krog udeležencev pri gradnji po 1. odstavku 72. člena ZGO ožji od razlage, ki jo je navedlo sodišče prve stopnje - mednje namreč ne spadajo soglasodajalci, na kar se opira tožničin pritožbeni ugovor. Prav tako ni utemeljen pritožbeni ugovor glede pomanjkljivosti v zvezi z zahtevami v lokacijskem dovoljenju, saj se nanaša na tožničine pravice, ki bi jih slednja lahko varovala le v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, zato jih v obravnavanem primeru ni bilo mogoče upoštevati.

Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).