Jedro

Konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.

Pri tem pa ne gre za to, da bi moral biti predlog podan v vprašalni obliki. Bistveno je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti.

Ena od zahtev formalno popolnega predloga je tudi, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna.

Izrek

I. Predlog se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije je po opravljenem postopku davčnega inšpekcijskega nadzora za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2010 z odločbo, št. DT 0610-74/2018-61 (0132-47, 0132-06) z dne 21. 5. 2018, tožnici odmerila davek od nenapovedanih dohodkov po petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in obresti za čas od 3. 6. 2011 do dneva izdaje odločbe. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnica del odmerjene obveznosti že plačala, ji je bila v plačilo naložena le še razlika (I. in II. točka izreka). Odločeno je bilo tudi o roku za plačilo, začetku teka zamudnih obresti, nesuspenzivnosti pritožbe ter stroških postopka (III. točka izreka). Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-21-172/2018-3 z dne 19. 12. 2019, pritožbi tožnice delno ugodilo ter odmerjeno davčno obveznost znižalo, sicer pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. O stroških postopka je Ministrstvo odločilo s posebnim sklepom, št. DT-499-21-172/2018-4 z dne 19. 12. 2019. 2. Tožnica je zoper navedene odločitve vložila tožbo v upravnem sporu na Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče), ki je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije z dne 21. 5. 2018 zavrnilo v delu, ki se je nanašala na odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 (I. točka izreka), glede odmerjenih obresti pa postopek prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti prehodnih določb prvega in tretjega odstavka 71. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J) v zvezi s 95. členom ZDavP-2 (III. točka izreka). Tožbo zoper sklep Ministrstva za finance, št. DT-499-21-172/2018-4 z dne 19. 12. 2019, je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da se odločanje o stroških postopka pridrži do končne odločitve (IV. točka izreka).

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: „_1. materialna in procesno pravna pravilnost izvajanja ter dopustnost upoštevanja novih dokazov finančnega organa, izvedenih v ponovljenem davčnem postopku, v zvezi z izplačilom iz naslova povračila vlaganj telekomunikacijsko omrežje, brez izrecnega napotila upravnega sodišča, ob hkratni zavrnitvi dokaznih predlogov tožnice kot prepoznih/nepotrebnih;_ _2. procesno pravna pravilnost delne sodbe upravnega sodišča iz vidika vsebinske presoje in ustreznosti obrazložitve upoštevanih ter izvedenih dokazov;_ _3. materialna in procesno pravna pravilnost postopanja upravnega sodišča, ki je šele v upravnem sporu prvič izvedlo določene nove dokaze, tako iz vidika v tem primeru zahtevane obrazložitve sodne odločbe, kakor tudi iz vidika posledičnega omejevanja razlogov in onemogočanja pravice do pravnega sredstva, ki bi jo tožeča stranka imela, če bi navedeni dokaz izvedel finančni organ;_ _4. materialna in procesno pravna pravilnost odločitve, da se tožeči stranki po poravnavi z dne 26. 10. 2007 priznana in izplačana sredstva iz naslova povračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje upoštevajo kot obdavčljiv dohodek v smislu 68. člena ZDavP-2, čeprav je znan njihov vir in tudi namen izplačila, t.j. povračilo vlaganj (vprašanje vezanosti davčnega organa in upravnega sodišča na vsebino in namen poravnave);_ _5. materialna in procesno pravna pravilnost odločitve o neupoštevanju dodatnih pojasnil in dokazov tožeče stranke, podanih v ponovljenem davčnem postopku, v zvezi z dvigom gotovine z dne 8. 10. 2020 v znesku 44.000,00 EUR in pologom gotovine z dne 3.11.2010 v višini 33.000,00 EUR, tako v luči enovitosti in namena davčnega postopka, kakor tudi v luči pravičnosti in sorazmernosti odločitve o neupoštevanju dodatnih pojasnil in listin;_ _6. vprašanje dokaznega standarda, še zlasti iz vidika načina oziroma zmožnosti dokazovanja, da gre pri dvigu in pologu gotovine dejansko za ista denarna sredstva ter zmožnosti dokazovanja obstoja posojilnega razmerja (vprašanje postavljanja dejansko nemogočih zahtev oziroma nedosegljivega dokaznega standarda)._“

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, namreč v 367. a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena ZPP določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je Upravno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Ne glede na to, da je predlagateljica sicer oblikovala vprašanja, o katerih naj se dopusti revizija, njen predlog za dopustitev revizije v večji meri navedenih zahtev ne izpolnjuje že zato, ker predlagana vprašanja niso konkretizirana.

7. Ne gre za to, da bi moral biti predlog podan v vprašalni obliki. Bistvo zahteve iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti. Vprašanja, ki jih je predlagateljica oblikovala kot 1., 3., 5. in 6., niso usmerjena problemsko, torej tako, da bi jih bilo moč povezati z relevantnimi materialnimi ali procesnimi kršitvami, ampak zapisana splošno, v obliki očitkov in izražajo njeno željo, da Vrhovno sodišče presodi pravilnost celotne sodbe z vidika njene materialne in procesne pravilnosti, saj se očitno predlagateljica s sprejeto odločitvijo ne strinja. Po vsebini predlog za dopustitev revizije predstavlja (nedovoljeno) revizijo.

8. Povsem splošno je tudi 2. predlagano vprašanje, ki se glasi „_procesno pravna pravilnost delne sodbe upravnega sodišča iz vidika vsebinske presoje in ustreznosti obrazložitve upoštevanih ter izvedenih dokazov_“. Že samo po sebi in na prvi pogled to ne ustreza zakonski zahtevi po „natančnosti in konkretnosti“ opredelitve pravnega problema. Vrhovno sodišče bi sicer iz argumentov v predlogu morda celo lahko izluščilo, na kaj naj bi se navedeno nanašalo in samo formuliralo vprašanje, ki bi ustrezalo zahtevam po jasnosti, določnosti in natančnosti, vendar pa bi to terjalo bistven vsebinski prispevek tega sodišča. Tudi ob najširši razlagi prej navedenih določb ZPP o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, bi to pomenilo dopustitev revizije na podlagi predloga, ki ne vsebuje z zakonom predpisanih sestavin oziroma v bistvu odločanje o reviziji po uradni dolžnosti.

9. Razen splošnih uvodnih navedb, da je _od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev razvoja in enotne uporabe prave, še zlasti pa je odgovor Vrhovnega sodišča pomemben za zagotovitev pravne varnosti_, predlagateljica tudi ne navede konkretnih okoliščin, ki bi kazale na njihov pomen, ki bi presegal njen interes v konkretni zadevi, torej zakaj bi revizijski preizkus izpodbijane sodbe ustrezal pojmu reševanja pomembnega pravnega vprašanja v smislu 367.a člena ZPP.

10. Ena od zahtev formalno popolnega predloga je tudi, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna. Vprašanje, ki ga je predlagateljica oblikovala kot 4., temu ne zadosti, saj zahteva „materialno in procesno pravna pravilnost“ stališča, ki ga Upravno sodišče sploh ni zavzelo. Izpostavljeno vprašanje se namreč vsebinsko ne nanaša na stališče izpodbijane sodbe, da se predlagateljici obdavčijo sredstva, ki so ji bila izplačana kot povračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Upravno sodišče je zavzelo drugačno stališče, to je, da se ji obdavčijo sredstva, ki tem izplačilom vsebinsko ne ustrezajo. Ker predlog tako tudi nima (in tudi ne more imeti) kratke obrazložitve, zakaj je sodišče vprašanje rešilo nezakonito, je kot tak nepopoln.

11. Vrhovno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

12. Predlagateljica je zahtevala tudi povrnitev stroškov predloga za dopustitev revizije, vendar s predlogom ni uspela, zato sama trpi svoje stroške tega predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).