Jedro

Določba 5. odstavka 26. člena ZVEtL ne daje podlage za ustanovitev služnosti v postopku, ki teče na predlog za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so zemljiške parcele z ID znakom 001, 002, 003 in 004 skupna pripadajoča zemljišča k stavbam na naslovu S. v K. (točka I. izreka) in se v vrstnem redu vpisane zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice vpišejo v zemljiško knjigo kot splošni skupni deli navedenih večstanovanjskih stavb kot skupna lastnina vsakokratnih etažnih lastnikov teh stavb (točka II. izreka). Pri zemljiških parcelah z ID znakom 005, 001 in 002 ostane vpisana neprava stvarna služnost v korist imetnika G., pri nepremičnini z ID znakom 006 ostane vpisana zakupna/ najemna pravica v korist J. H. in zaznamba javnega dobra, pri nepremičnini z ID znakom 004 pa ostane vpisana zakupna/najemna pravica v korist J. H., neprava stvarna služnost v korist G., in zaznamba javnega dobra (točka III. izreka). Zaradi umika predloga je sodišče ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na določitev pripadajočega zemljišča na parc. z ID znakom 007, predlagatelj pa je dolžan R. S. povrniti 160,00 EUR stroškov postopka (točki IV. in V. izreka).

Pritožuje se prva nasprotna udeleženka, navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov zaradi tega, ker sodišče v izreku ni odločilo tudi o vzpostavitvi služnosti gradnje, vzdrževanja, uporabe in funkcioniranja ter dostopa do podzemnih komunalnih vodov v njeno korist. Na zemljiških parcelah z ID znakom 005, 001, 002, 003, 006 in 004 namreč potekajo podzemni komunalni vodi – javni vodovod in javna kanalizacija, na katerih so dolžni izvajati obvezno gospodarsko javno službo. V preteklosti so bila ta zemljišča v njeni lasti, zato ni bilo potrebe za služnosti. Če ne bo služnosti, bo lahko prišlo do motene vodne oskrbe in odvajanja in čiščenja voda, saj nimajo omogočenega dostopa. V upravnem postopku bi se služnost določila proti odškodnini in v dolgotrajnem postopku, pripad zadev na upravno enoto bi bil enormen. Če sodišče ne bo služnosti določilo v tem postopku, bo stanje ostalo neurejeno. Odločitev je v nasprotju s 26. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Že sam zakon napotuje sodišče oziroma mu daje pravno podlago za vzpostavitev služnosti, saj bi le vzpostavitev služnosti pomenila, da se položaj prejšnjega lastnika in razmerja po ugotovitvi lastninske pravice ne spremenijo.

Predlagatelji na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da določba petega odstavka 26. člena ZVEtL ne daje podlage za ustanovitev služnosti v postopku, ki teče na predlog za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL. Nasprotno; z novelo ZVEtL-A(1) je zakonodajalec izključil urejanje razmerij v zvezi z infrastrukturo državnega in lokalnega pomena, ki je na pripadajočih zemljiščih, in urejanje pravic njenih vsakokratnih lastnikov oziroma upravljalcev v zvezi z dostopom in vzdrževanjem te infrastrukture. Predlagatelj novele je presodil, da ta problematika na eni strani presega krog upravljalcev gospodarske javne infrastrukture (v podobnem položaju se namreč lahko znajdejo tudi drugi imetniki pravic, ki bremenijo tako zemljišče), po drugi strani pa urejanje razmerij glede obstoječe gospodarske javne infrastrukture na posamezni nepremičnini presega namen zakonodajalca, zlasti ker bi urejanje takih razmerij v istem postopku še dodatno, po oceni predlagatelja čezmerno, obremenilo že tako kompleksno delo sodišč v konkretnih primerih. (2) Pravilno je zato stališče izpodbijanega sklepa, da bo morala nasprotna udeleženka formalno urediti možnost dostopa in vzdrževanja vodovodnega omrežja in kanalizacije v ustreznem postopku (za ugotovitev obstoja služnostne pravice oziroma zahtevati ustanovitev služnosti v javno korist). Finančne posledice in preobremenjenost organov niso in ne morejo biti razlog za opustitev urejanja razmerij na v zakonu predviden način.

Pritožbeno sodišče pripominja, da bo pri nepremičninah z ID znakom 006 in 004, katerih lastniki so vsakokratni etažni lastniki stavb na naslovu S. v K., ostala vpisana zaznamba javnega dobra, kar ni v skladu z materialnim pravom. Ker pa je zaznamba javnega dobra v korist prve nasprotne udeleženke, torej stranke, ki se je edina pritožila, zaradi prepovedi reformacije in peius (359. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, (3) v tej smeri v odločbo ne more posegati. Lastniki nepremičnin bodo tako morali, če bodo hoteli doseči izbris zaznambe javnega dobra, sprožiti ustrezne postopke.

Določbe ZVEtL so v izpodbijanem delu sklepa pravilno uporabljene, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL).

Izreka o pritožbenih stroških ni, ker niso bili priglašeni.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 59/2011 Op. št. (2): gl. Cilji in poglavitve rešitve predloga zakona v Predlog Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, skrajšani postopek, Poročevalec DZ RS z dne 25.5.2011; in Fajs M.T: Spremembe in dopolnitve Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-A), Seminar o določanju pripadajočega (ex funkcionalnega) zemljišča (PZ) k stavbam in vzpostavitev etažne lastnine (EL) – na podlagi ZVEtL – pregled realiziranih problemov in novele Zakona, Inštitut za nepremičnine, d.o.o. Ljubljana, 27. november 2011. Op. št. (3): skladno s 13. členom ZVEtL se za vprašanja, ki niso urejena v ZVEtL, uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ta pa v 37. členu določa smiselno uporabo ZPP