Jedro

Ker tožnik v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da v stanovanjski hiši živi tudi njegova mati, je tožena stranka pri določanju površine primernega stanovanja za tožnikovo družino, pravilno upoštevala le tri družinske člane (tožnika, njegovo ženo ter otroka).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da za to ne izpolnjuje finančnega pogoja. Tožnik je prijavljen v gospodinjski skupnosti skupaj z ženo A.A. ter ml. sinom B.B., roj. ..., ki se v skladu s 23. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) štejeta kot družinska člana prosilca. Tožnik je lastnik stanovanjske stavbe, stoječe na parceli št. 2400, pripisani pri vl. št. ... k.o. ..., v kateri živi z družino in katere vrednost ocenjuje na 50.000,00 €. Iz obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin Geodetske uprave RS izhaja, da je vrednost nepremičnine ocenjena na 81.972,00 €, skupna porabna površina pa je 144,7 m2. Člen 23. Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV, Uradni list RS, št. 54/1992 s spremembami) v zvezi s 14. členom ZBPP določa, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.771,20 €. Po prvi alinei drugega odstavka 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Primerno stanovanje opredeljujeta 10. in 87. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ, Uradni list RS/I, št. 18/91 s spremembami) in 14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 s spremembami), po katerem je šteti kot primerno stanovanje za tričlansko družino stanovanje površine do 70 m2. Stanovanje, katerega lastnik je tožnik, meri 144,70 m2 in presega maksimalno površino primernega stanovanja za tričlansko družino za 74,70 m2, zato se naveden presežek upošteva kot tožnikovo premoženje. Pri ugotavljanju vrednosti tega premoženja je organ za brezplačno pravno pomoč izhajal iz zneska 50.000,00 €, kolikor po tožnikovi oceni znaša tržna vrednost stanovanja. Vrednost presežka kvadrature primernega stanovanja za eno osebo tako znaša 25.812,00 €. Skupna vrednost prosilčevega premoženja, ki ga ni mogoče izvzeti po določilih 23. člena ZSV, torej presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, ki znaša na dan vložitve tožnikove prošnje 13.771,20 €, kar utemeljuje zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi, s katero izpodbija zgoraj navedeno odločitev, navaja, da njegov mesečni dohodek ne presega dvakratnika minimalnega dohodka na člana družine, saj je v tričlanski družini edini zaposlen, njegova plača pa znaša med 890,00 in 900,00 € neto. Razen tega organ za brezplačno pravno pomoč ni upošteval, da v njegovi hiši živi tudi mati C.C., ki ima ločeno gospodinjstvo v spodnjem delu stanovanjske hiše v izmeri 80 m2. Z ženo in sinom živi v podstrešnem stanovanju, ki meri 65 m2, zato mu je organ za brezplačno pravno pomoč neupravičeno upošteval tudi stanovanje, v katerem živi mati, katere zakoniti skrbnik je. Razen tega naj se upošteva tudi dejstvo, da je zvezi s to zadevo že dvakrat dobil brezplačno pravno pomoč, njegove premoženjske razmere pa se v tem času niso izboljšale ampak poslabšale. Nepremičnine so pod hipoteko. Zatrjuje, da se z izpodbijano odločbo posega tudi v njegove ustavne pravice, kot je enakost pred zakonom in pravica do sodnega varstva iz 14 in 23. člena Ustave RS, kršen pa je tudi 2. člen Ustave RS, po katerem je Slovenija pravna in ustavna država. Smiselno predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 229,52 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2010 – Uradni list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30 in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP).

Iz določila 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.771,20,00 €. Za družinske člane prosilca po ZBPP štejejo osebe določene v 23. členu ZBPP. Kot premoženje po tem zakonu se ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno upošteval in ugotovil, da ima tožnik premoženje, ki presega znesek 13.771,20 € ter zato pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje. Pri tem je organ glede števila družinskih članov pravilno izhajal iz tožnikovih navedb v prošnji. Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči se začne na prošnjo prosilca, v kateri mora biti med ostalim navedeno tudi osebno ime, EMŠO, davčna številka in stalno ali začasno prebivališče družinskih članov (tretji odstavek 32. člena ZBPP). Dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, mora stranka navesti natančno, po resnici in določno (prvi odstavek 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP). Kot svoje družinske člane je tožnik navedel A.A. in B.B. Organ za brezplačno pravno pomoč je navedbam v njegovi vlogi sledil, nič v izvedenem postopku pa ni kazalo na to, da bi bilo tožnikovih družinskih članov v smislu 23. člena ZBPP več. Navedbe, ki jih je tožnik postavil šele v tožbi, torej da na istem naslovu stanuje tudi tožnikova mati, ki zaseda stanovanje površine 80 m2, zato na pravilnost izpodbijane odločitve ne vplivajo.

Tožena stranka je po obrazloženem pri določanju površine primernega stanovanja za tožnikovo družino, pravilno upoštevala tri družinske člane in na podlagi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 s spremembami), izdanega na podlagi 10. in 87. člena SZ, ugotovila, da je primerno stanovanje za tričlansko družino med 45 in 70 m2 (14. člen tega pravilnika). Glede na to, da stanovanje, katerega lastnik je tožnik, meri 144,70 m2, to presega s citiranim pravilnikom določeno površino primernega stanovanja za 74,70 m2. Po ugotovitvah organa za brezplačno pravno pomoč, ki jih tožnik ne izpodbija, znaša vrednost 74,70 m2 tega stanovanja 25.812,00 € in tako presega znesek 13.771,20 €. Po obrazloženem sodišče pritrjuje zaključku organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči iz prvega odstavka 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP.

Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo pravilno zavrnil, ne da bi presojal tudi ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi, zato tožnik tudi s sklicevanjem na ustavne pravice ne more biti uspešen. Na odločitev pa tudi ne vpliva dejstvo, da je bila tožniku že odobrena brezplačna pravna pomoč v prejšnjih postopkih, saj organ za brezplačno pravno pomoč o tem odloča glede na ugotovitve v konkretnem postopku. V obravnavani zadevi je organ za brezplačno pravno pomoč glede na ugotovljeno dejansko stanje in ob uporabi zgoraj navedene materialnopravne podlage ugotovil, da tožnik finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje. Svojo odločitev je ustrezno obrazložil, takšna odločitev pa je tudi po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).