Jedro

Odmera odškodnine za udarnino prsnega koša, udarnino desnega kolena in padca brez premika sedmega in devetega rebra.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka II izreka) ter v odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče tožeči stranki iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode (upoštevaje že plačano odškodnino iz naslova nepremoženjske škode 1.800,00 EUR) prisodilo odškodnino v znesku 1.008,71 EUR, in sicer za nepremoženjsko škodo znesek 800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2016 dalje ter za premoženjsko škodo znesek 208,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 4. 2016 dalje (točka I izreka). V presežku do vtoževanega zneska s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 580,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe ter odločbo o pravdnih stroških je pritožbo vložila tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov po členu 338 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)“. V pritožbi, navajajoč vrsto, trajanje in intenziteto fizičnih bolečin ter s poškodbami povezane nevšečnosti pri zdravljenju, s sklicevanjem na sodno prakso predlaga prisojo odškodnine za tovrstno škodo še v znesku 700,00 EUR. Za prestani strah pa uveljavlja odmero odškodnine v skupnem znesku 1.000,00 EUR, pri čemer v razlogih pritožbe navaja okoliščine za tako odmero odškodnine iz naslova strahu. V pritožbi zoper odločbo o pravdnih stroških pa izpostavlja, da sta bila v predmetni zadevi opravljena dva naroka, in da je sodišče priznalo stroške le za en narok. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi v celoti in sodbo sodišča prve stopnje spremeni v skladu s pritožbenimi izvajanji. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica, po poklicu čistilka v osnovni šoli, je v 48. letu starosti utrpela prometno nesrečo, v kateri je v avtomobil, v katerem je sedela kot sopotnica, čelno trčil zavarovanec toženke. Temelj škodnega dogodka (popolna krivdna odgovornost zavarovanca toženke za nastanek prometne nesreče) ni sporen. V prometni nesreči (tako iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke dr. D. P., ki sta ga sprejeli obe pravdni stranki) je tožnica utrpela udarnino prsnega koša, udarnino desnega kolena in poke brez premika sedmega in devetega rebra.

5. Prvostopno sodišče (točka 9 razlogov) na podlagi navedenega izvedenskega mnenja ter izpovedbe tožnice popolno in pravilno ugotavlja vrsto, trajanje in intenziteto fizičnih bolečin tožnice ter s poškodbami povezane nevšečnosti pri zdravljenju. Po taki pravilni ugotovitvi je prvostopno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava (179. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ in 182. člena OZ) tudi po presoji pritožbenega sodišča z zneskom 1.800,00 EUR odmerilo pravično denarno odškodnino. Nasprotna pritožbena izvajanja pri zavzemanju za odmero odškodnine v znesku 2.500,00 EUR za tovrstno škodo so neutemeljena. Do drugačnega stališča tudi ne privede sklicevanje pritožbe na sodno prakso.

6. Iz naslova strahu (prvostopno sodišče na podlagi izvedenskega mnenja ugotavlja intenziven primarni strah ter tudi sekundarni strah, kot strah za izid zdravljenja, vendar je ta blažje narave) je prvostopno sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča z zneskom 800,00 EUR odmerilo pravično denarno odškodnino. Odmero odškodnine v navedeni višini je v razlogih izpodbijane sodbe (točka 11 in 12 obrazložitve prvostopne sodbe) popolno in pravilno obrazložilo in pritožbeno sodišče se lahko le pridružuje taki obrazložitvi prvostopnega sodišča. Nasprotna pritožbena izvajanja pri zavzemanju za odmero odškodnine v znesku 1.000,00 EUR za prestani strah so neutemeljena.

7. Prvostopno sodišče je tako tožnici iz naslova fizičnih bolečin in strahu odmerilo odškodnino v skupnem znesku 2.600,00 EUR. Tako odmerjena odškodnina je v obravnavani zadevi odmerjena v skladu z določbo 179. člena in 182. člena OZ in v skladu z načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo. V pravilni meri je tudi upoštevana sodna praksa za podobne primere. Pritožbena izvajanja tožeče stranke za odmero višje odškodnine za nepremoženjsko škodo so neutemeljena.

8. Po toženi stranki je tožnici bila že delno izplačana odškodnina za nepremoženjsko škodo v znesku 1.800,00 EUR in tako tožnici iz navedenega naslova pripada odškodnina še v znesku 800,00 EUR. Prisoja odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 208,71 EUR pa ni predmet pritožbenega izpodbijanja. Predmet pritožbenega izpodbijanja tudi ni začetek teka zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo.

9. Prvostopno sodišče pravilno ni priznalo tožeči stranki stroškov za prvi narok z dne 8. 9. 2016, ker tožeča stranka za ta narok stroškov ni priglasila. Za priglasitev teh stroškov pa se ne more upoštevati priglasitev stroškov v tožbi, ker stroški postopka z izvedbo poravnalnega naroka in glavne obravnave v času vložitve tožbe še niso nastali.

10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.