Jedro

Tožnik je zahteval, da mu toženka izplača zneske invalidske pokojnine, zapadle do dne izdaje sodbe, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v roku 60 dni pod izvršbo. Takšnemu zahtevku tožnika je sodišče v bistvu ugodilo, saj je toženko zavezalo, da je dolžna tožniku izplačati že zapadle zneske invalidske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe, in sicer v roku 60 dni, pri tem pa je kot začetek teka izpolnitve navedlo "poplačilo denarnih dajatev". Sodišče je kot pravno podlago za ugoditev temu delu tožbenega zahtevka štelo 276. člen ZPIZ-1, kjer je urejena odškodninska odgovornost toženke. V tem delu materialno-pravno drugačen rok ali tek roka za plačilo odškodnine ni določen, zato bi bilo sodišče dolžno upoštevati izpolnitveni rok, kakor ga je tožnik postavil v svoji tožbi, torej da dobi plačilo v roku 60 dni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v IV. točki izreka spremeni tako, da se po besedni zvezi "v roku 60 dni" postavi pika.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v višini 271,68 EUR v roku 8 dni po prejemu te sodbe, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo odločbi toženke z dne 2. 9. 2010 in 2. 12. 2010 ter tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti, zaradi posledic bolezni od 23. 12. 2008 dalje in mu od tega dne dalje priznalo pravico do invalidske pokojnine. Toženki je naložilo, da o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine odloči z novo odločbo in tožniku povrne tudi stroške postopka v višini 411,00 EUR. V točki IV. izreka sodbe, ki jo tožnik izpodbija, je odločilo, da je toženka dolžna tožniku izplačati že zapadle zneske invalidske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2003 dalje do plačila in sicer v roku 60 dni po plačilu denarnih dajatev.

Tožnik se zoper navedeno IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje pritožuje glede roka, v katerem je toženka dolžna plačati dajatev, saj meni, da je s tožbo zahtevala izpolnitev že zapadlih zneskov invalidske pokojnine v roku 60 dni pod izvršbo, ne pa v roku 60 dni po plačilu denarnih dajatev, kar je tudi nerazumljivo. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99) opravilo preizkus sodbe prve stopnje. V okviru preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je besedilo izreka v izpodbijanem delu "v 60 dneh po plačilu denarnih dajatev" v nasprotju s tožbenim zahtevkom in tudi nerazumljivo, saj ni vidno na plačilo katerih denarnih dajatev je sodišče vezalo pričetek teka paricijskega roka.

Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 8. 9. 2010 (list. št. 17) in na glavni obravnavi dne 3. 4. 2013 (list. št. 75) zahteval, da mu toženka izplača zneske invalidske pokojnine, zapadle do dne izdaje sodbe, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v roku 60 dni pod izvršbo. Takšnemu zahtevku tožnika je sodišče v bistvu ugodilo, saj je toženko zavezalo, da je dolžna tožniku izplačati že zapadle zneske invalidske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od 3. 4. 2013 dalje (od dneva izdaje sodbe) in sicer v roku 60 dni, pri tem pa je kot začetek teka izpolnitve navedlo "poplačilo denarnih dajatev". Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje (13. točka) izhaja, da je sodišče kot pravno podlago za ugoditev temu delu tožbenega zahtevka štelo 276. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), kjer je urejena odškodninska odgovornost toženke. V tem delu materialno-pravno drugačen rok ali tek roka za plačilo odškodnine ni določen, zato bi sodišče, bilo dolžno upoštevati izpolnitveni rok, kakor ga je tožnik postavil v svoji tožbi torej, da dobi plačano v roku 60 dni, pod izvršbo.

Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožba tožnika utemeljena. Tožnik je v skladu s 154. členom ZPP, upoštevajoč 2. odstavek 165. člena ZPP upravičen tudi do pritožbenih stroškov. Stroški pritožbe so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo in sodno prakso. Pritožbeno sodišče je za pritožbeni postopek priznalo tožniku 206,40 EUR v skladu s tar. št. 3210, pavšal 20,00 EUR po tar. št. 6002 ter 20 % DDV, ker je pooblaščenka tožnika zavezana za DDV, kar skupaj znaša 271,68 EUR.