Jedro

Prošnji za odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije kot tudi za odpis mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali za odpis vračila štipendije (drugi odstavek 103. člena ZŠtip-1). Pri tem ni odločilno, da ZŠtip-1 uporablja pojem štipendija ne pa državna štipendija. Povsem jasno je, da se navedene določbe nanašajo med drugim tudi na državne štipendije. V 1. alineji prvega odstavka 8. člena ZŠtip-1 je namreč kot ena od štipendij omenjena tudi državna štipendija.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 5. 2023 odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje odločitev sprejelo upoštevaje določbe Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip-1)1. Po mnenju tožene stranke pa bi moralo uporabiti določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)2. Po mnenju tožene stranke je torej ključen odgovor na vprašanje, na podlagi katere zakonske določbe je treba odločiti o odpisu tožničinega dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Obstoj dolga je nesporen, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Po mnenju tožene stranke je treba glede pravic iz javnih sredstev, kamor sodi tudi pravica do državne štipendije, uporabljati določbe 44. člena ZUPJS. Določbe 101. do 103. člena ZŠtip-1 omenjajo zgolj pojem "štipendija", z izjemo drugega odstavka 101. člena. Pojma "državna štipendija" pa ne omenjajo. Državna štipendija pa je omenjena v sedmem odstavku 44. člena ZUPJS. V devetem odstavku istega člena je urejen odpis ali delni odpis dolga. Za neupravičeno prejeta javna sredstva, za katera velja sedmi odstavek 44. člena ZUPJS, velja tudi deveti odstavek 44. člena ZUPJS. Pravilnost stališča glede enovite ureditve odloga, vračila in obročnega vračanja v sedmem odstavku ZUPJS ter delnega in celotnega odpisa dolga iz naslova neupravičeno prejetih javnih sredstev, izhaja tudi iz ostalih določb 44. člena ZUPJS (recimo četrtega, petega in osmega odstavka 44. člena ZUPJS). Nekonsistentna bi bila ureditev, po kateri bi se za odlog ali obročno plačilo neupravičeno prejete državne štipendije uporabljal sedmi odstavek 44. člena ZUPJS, v katerem je ta pravica iz javnih sredstev izrecno omenjena vse od novele ZUPJS, ki velja od 1. 9. 2014 dalje3, za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije pa bi se uporabljala 102. in 103. člen ZŠtip-1. To še toliko bolj velja, ker sta predstavljeni ureditvi po ZŠtip-1 in ZUPJS tako postopkovno kot vsebinsko in organizacijsko vsaka zase nerazdružljivi enoviti celoti. Ureditev v ZUPJS velja od 1. 9. 2014 dalje, medtem ko ureditev po 102. in 103. členu ZŠtip-1 velja od 1. 1. 2014 dalje. Tožena stranka nadalje izpostavlja, da je bil tudi dogovor o odlogu vračila štipendije št. ... z dne 10. 6. 2020, med tožnico in CSD sklenjen upoštevaje 44. člen ZUPJS in ne morda na podlagi 103. člena ZŠtip-1. Tožena stranka nadalje izpostavlja tudi 7. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. Vsebina tega dela obrazložitve (nanaša se na odločanje o odpisu dolga iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči) je v nasprotju z ostalimi razlogi sodbe, zaradi česar je po mnenju tožene stranke podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot izhaja iz vlog tožene stranke je le-ta večkrat izpostavila dejstvo, da tožnica tekom postopka ni prerekala nobene ugotovitve iz odločbe z dne 10. 5. 2023, ki se nanašajo na njeno premoženjsko stanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)4 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)5 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti oziroma tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Tožena stranka v pritožbi izpostavlja 7. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. V navedeni točki sodišče zgolj pojasnjuje, da je odločanje o odpisu dolga iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči diskrecijsko. S tem v zvezi se sklicuje na sodbo (VIII Ips 152/2016, ki se sicer nanaša na pravico do denarne socialne pomoči). Bistvena je obrazložitev v zvezi z uporabo prostega preudarka. Kot izhaja iz navedene sodbe in kot velja tudi za konkretni primer, je v sodno socialnem sporu preverjanje zakonitosti upravnega akta, izdanega na podlagi diskrecije, omejeno na preizkus meja in namena prostega preudarka. Obrazložitev je popolnoma jasna in v tem primeru nikakor ni podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to neutemeljeno uveljavlja tožena stranka.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 5. 2023. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničin predlog za odpis dolga zaradi neupravičeno prejete državne štipendije. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listin v spisu izhaja, da je bila tožnici z odločbo z dne 17. 9. 2015 priznana pravica do državne štipendije za študij na A. fakulteti Univerze B. od 1. 1. 2015 do zaključka izobraževalnega programa. Tožnica do 30. 9. 2019 ni dokončala izobraževalnega programa, zato je bilo z odločbo z dne 21. 5. 2020 izrečeno, da ji pravica do državne štipendije preneha in da je dolžna vrniti štipendijo za študijsko leto 2018/2019 v znesku 2.293,68 EUR. Tožnica je 8. 6. 2020 zaprosila za odlog vračila dolga ter nato s pristojnim CSD sklenila dogovor o odlogu vračila štipendije. Med drugim je bilo dogovorjeno, da se vračilo neupravičeno prejete državne štipendije odloži do 31. 5. 2023. Tožnica je prošnjo za odpis dolga zaradi socialne ogroženosti ponovno vložila 20. 3. 2023. O tej vlogi je tožena stranka odločila z izpodbijano odločbo z dne 10. 5. 2023. 7. Glede na pritožbene navedbe je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti v primeru vložene prošnje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Kot je pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi6, je odlog vračila, obročno vračanje štipendije kot tudi odpis vračila štipendije urejen v 101. do 103. členu ZŠtip-1. Iz navedenih določb izhaja, da urejajo tudi vračilo državne štipendije. V četrtem odstavku 103. člena ZŠtip-1 je določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije7 po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega Zakona. V 102. členu je določeno, da je odpis vračila štipendije možen: - če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajoče bolezni oziroma poškodbe; - če štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti; - če bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve.

8. Prošnji za odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije kot tudi za odpis mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali za odpis vračila štipendije (drugi odstavek 103. člena ZŠtip-1). Pri tem ni odločilno, da ZŠtip-1 uporablja pojem štipendija ne pa državna štipendija. Povsem jasno je, da se navedene določbe nanašajo med drugim tudi na državne štipendije. V 1. alineji prvega odstavka 8. člena ZŠtip-1 je namreč kot ena od štipendij omenjena tudi državna štipendija.

9. Tožena stranka po utemeljeno opozarja tudi na ureditev odpisa državne štipendije v določbah ZUPJS. Tako je v 44. členu, ki je vključen v VIII. poglavje z naslovom: "Sprememba okoliščin in neupravičeno priznana pravica iz javnih sredstev", v devetem odstavku določeno, da izplačevalec pravice lahko na predlog osebe, po predhodnem mnenju centra za socialno delo odloči, da se njen dolg deloma ali v celoti odpiše. Vlogo za odpis ali delni odpis oseba vloži pri izplačevalcu pravice. Izplačevalec pravice lahko CSD zaprosi za mnenje o odpisu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis dolga do države skladno z zakonom, ki ureja javne finance, ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov Republike Slovenije. Deveti odstavek se nahaja v 44. členu, ki med drugimi pravicami iz javnih sredstev omenja tudi državno štipendijo.

10. Vprašanje odpisa nastalega dolga iz naslova državne štipendije urejata oba predpisa. Kasnejši predpis (ZUPJS-C), ZŠtip-1 v delu, ki se nanaša na odpis dolga oziroma vračilo štipendije, ni razveljavil. To pomeni, da navedene določbe še vedno veljajo. Je pa ZŠtip-1 v 16. členu določil, da se glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom centrov za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov, uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, v tem primeru določbe ZUPJS. Kot to izhaja tudi iz pravne teorije8 sama naziva obeh zakonov nista odločilna, pomembna in odločilna je vsebina pravnih določil, ki jih primerjamo. Če gre v obeh primerih za iste pravne subjekte in (ali) za isti tip vedenja in ravnanja (za isto vprašanje), sta oba zakona na isti stopnji splošnosti in abstraktnosti pravnega urejanja. Če je tako, velja splošno časovno pravilo (lex posterior derogat legi priori).

11. Vendar pa je pri tem bistvenega pomena, da kar ni urejeno v ZUPJS glede vračila štipendij je še vedno potrebno uporabiti določbe ZŠtip-1. Skladno s četrtim odstavkom 103. člena ZŠtip-1 je bistveno, da so izpolnjeni pogoji iz 102. člena tega zakona. V 2. alineji 102. člena ZŠtip-1 pa je kot ključen element določena ugotovitev socialne ogroženosti. Ta pogoj mora biti izpolnjen, da se lahko odpiše vračilo štipendije. Upoštevaje navedeno določbo in določbo devetega odstavka 44. člena ZUPJS bi bilo potrebno pred odločitvijo o morebitnem odpisu dolga, pridobiti predhodno mnenje centra za socialno delo. Prav tako je skladno s 146. členom ZUP potrebno stranki omogočiti sodelovanje v postopku.

12. S tem v zvezi so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnica tekom postopka ni prerekala nobene ugotovitve iz odločbe z dne 10. 5. 2023, ki se nanašajo na njeno premoženjsko stanje. Tožnica je v prošnji za odpis dolga obrazložila socialne razmere, ki po njenem mnenju vplivajo na vračilo štipendije. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi do njenih socialnih razmer ni opredelila, temveč je upoštevala zgolj njene dohodke. V tem primeru ni odločilno zgolj njeno premoženjsko stanje, temveč ali je pri tožnici podana socialna ogroženost v smislu 2. alineje 102. člena ZŠtip-1, kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje v 8. točki izpodbijane sodbe.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 3 Glej določbo prvega odstavka 35. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Ur. l. RS, št. 99/2013 (ZUPJS-C). 4 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004. 6 Glej Psp 44/2024 z dne 17. 4. 2024. 7 Dodeljevalec štipendije je CSD. 8 Glej dr. Marjan Pavčnik, Argumentacija v pravu: od življenjskega primera do pravne odločitve, GV založba, Ljubljana, stran 146.