Jedro

Zgolj nezadovoljstvo dolžnice z Okrajnim sodiščem na Jesenicah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Dolžnica predlaga, naj Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče v izvršilni zadevi I 63/2017, ki teče pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah, zaradi pritiska kriminalcev na to sodišče. Trdi, da gre za krajo, ropanje oziroma plenjenje privatnih sredstev za njihove privatne namene brez vzroka, ki traja že več kot trideset let. 2. Upnica se o dolžničinem predlogu za delegacijo ni izjavila.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagateljica delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču. 5. Zgolj nezadovoljstvo dolžnice z Okrajnim sodiščem na Jesenicah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov bi morala predlagateljica odpraviti z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev v predhodnih postopkih. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa bi lahko razrešila s predlogi za njegovo izločitev. Morebitne napake v predhodnih postopkih delegacije pristojnosti ne morejo utemeljevati. Z delegacijo pristojnosti namreč predlagateljica ponovnega preverjanja pravilnosti predhodnih odločitev ne more doseči in v tem pogledu zaradi prenosa pristojnosti ne bi bila v boljšem položaju. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).

6. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je dolžničin predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej izvršilni zadevi zavrnilo.