Jedro

Zaradi prometne varnosti lastnik zemljišča ob občinski cesti ne sme saditi drevja in ostalega rastja ter je dolžan odstraniti samoniklo vegetacijo, ki preseže navedeno višino.

Izrek

I.Tožba zoper odločbo Občine Žirovnica, številka 061-0004/2022-2 z dne 16. 5. 2022, se zavrže.

II.Tožba zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica, številka 0612-9/2021-5 z dne 6. 1. 2022, se zavrne.

III.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje naložil tožniku, da mora v sedmih dneh od prejema odločbe na višino 0,60 m ali nižje porezati vegetacijo (drevje in grmovje), ki raste na parceli s številko 539/5, k. o. ... (1. točka izreka). Če tožnik v navedenem roku ne bo izvršil odrejenega ukrepa, bo zaradi odprave nepravilnosti opravljena izvršba s prisilitvijo in izrečena globa v skladu z 38. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (2. točka izreka). Tožniku je bilo naloženo, da mora o izvršitvi dejanja takoj pisno obvestiti organ prve stopnje (3. točka izreka). Odločeno je bilo še, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. točka izreka) in da niso nastali posebni stroški v postopku (5. točka izreka).

2.Iz obrazložitve je razvidno, da je organ prve stopnje 26. 11. 2021 v inšpekcijskem postopku po uradni dolžnosti ugotovil, da navedena vegetacija zakriva preglednost križišča občinskih cest A. na odseku B. (a. - b. - c.) in C. na odseku D. (d. - e.), zato je ogrožena varnost udeležencev cestnega prometa.

3.V nadaljevanju je organ prve stopnje ob sklicevanju na prvi odstavek 5. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) ter določbe Odloka o ureditvi in varnosti cestnega prometa v naseljih občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 101/2006 z dne 3. 10. 2006, v nadaljevanju Odlok) kot neutemeljene zavrnil tožnikove navedbe (1) da v zvezi s parcelama s številkama 539/4 in 606/12, obe k. o. ... , ni dal pisnega soglasja za spremembo kulture iz travnika v pot ter za izvedbo asfaltne prevleke ali drugega gradbenega posega; (2) da ni sadil rastja, saj je vegetacija na parceli s številko 539/5 naraven gozd in (3) da ni pravne podlage za ukrepanje.

Odločitev organa druge stopnje

4.Organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo (1. točka izreka) in ugotovil, da ni bilo stroškov postopka (2. točka izreka).

5.Iz obrazložitve izhaja, da po zemljišču s parcelno številko 539/4 poteka javna pot D., ki je kategorizirana občinska cesta po veljavnem Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 3/21 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji). Skladno z drugim odstavkom 80. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (v nadaljevanju Odlok OPN) ograje na območju križišč in prometnih priključkov ne smejo biti višje od 0,6 m in ne smejo segati v pregledno polje ceste, kar po presoji organa druge stopnje velja kljub drugačni nadmorski višini sosednjih parcel in ne glede na to, ali je vegetacija, ki predstavlja ograjo, zasajena ali avtohtona, kot to velja v tožnikovem primeru. Poleg tega je cesta na parceli s številko 539/4 na nadmorski višini 532,4 m, površina parcele s številko 539/5 pa je 0,4 m višje na nadmorski višini 532,8 m, taka razlika pa ne preprečuje znižanja vegetacije na dovoljeno višino 0,6 m. Ob sklicevanju na Odlok je organ druge stopnje poudaril, da mora lastnik parcele v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto zaradi prometne varnosti odstraniti ovire v polju preglednosti, kar pomeni, da je treba sporno vegetacijo znižati na vsaj 0,2 m, priporočljivo pa bi jo bilo porezati v celoti.

Trditve strank

6.Zoper navedeni odločbi je tožnik vložil tožbo. Predlagal je odpravo obeh odločb in vrnitev zadeve v ponoven postopek, v katerem naj se njegova prijava odstopi gradbeni inšpekciji in okrožnemu državnemu tožilstvu ter se upošteva, da posek vegetacije na parceli s številko 539/5, k. o. ... , ni mogoč zaradi nerešenega stanja mejnih parcel s številkami 539/4, 606/12 in 606/11. Priglasil je sodne stroške.

7.S tožbenimi navedbami tožnik najprej povzema ugotovitve organov prve in druge stopnje. Nato trdi, da upravni organ ni obravnaval prijave, ki jo je tožnik podal zaradi asfaltiranja poti na parcelah s številkama 539/4 in 606/12, saj je bil navedeni gradbeni poseg opravljen brez njegovega soglasja. Pomembno je tudi, da je na parceli s številko 539/5 naravna vegetacija in da je površina te parcele na višji nadmorski višini od površine parcele s številko 539/4, zato posek vegetacije nima učinka na preglednost.

8.Tožena stranka ni odgovorila na tožbo.

Dokazni postopek

9.V dokaznem postopku je sodišče pregledalo listine spisa, ki se nanašajo na zadevo, in priloge sodnega spisa (A1 do A26 in B1), jih v soglasju s tožnikom štelo za prebrane in jih ni posebej naštevalo.

Presoja sodišča

K I. točki izreka:

Tožba zoper odločbo Občine Žirovnica številka 061-0004/2022-2 z dne 16. 5. 2022 ni dovoljena.

V upravnem sporu se glede na 2. člen Zakona o upravnem sporu (nadaljevanju ZUS-1) lahko izpodbijajo le tisti dokončni upravni akti, ki posegajo v pravni položaj stranke, torej vsebujejo vsebinsko odločitev o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. Tožba v upravnem sporu se zato praviloma vloži zoper prvostopenjski akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Upravni spor zoper drugostopenjski upravni akt pa je dopusten samo v primeru, da je pritožbeni organ v pritožbenem postopku vsebinsko spremenil odločitev prvostopenjskega organa in sam odločil o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. Odločba drugostopenjskega organa, s katero zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, namreč ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva. Zato takšna odločba ni predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

Glede na navedeno je sodišče skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 16. 5. 2022, saj je Občina Žirovnica z njo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo Medobčinskega in
61pektorata in redarstva Občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in
7eirovnica.

K II. točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

Pravna podlaga

Obravnavani ukrep ima zakonsko podlago v prvem odstavku 5. člena ZCes-1, skladno s katerim je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.

Poleg tega je v času izpodbijane odločbe veljavni Odlok v prvem odstavku 27. člena določal, da je zaradi zagotovitve nemotenega in varnega prometa, v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto, hišnim dovozom ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ali na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) prepovedano saditi drevje, visoke poljske kulture, grmičevja, postavljati predmete ali storiti karkoli drugega, kar bi zmanjševalo in oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti). Drugi odstavek istega člena nalaga lastniku in uporabniku zemljišča, da mora zaradi prometne varnosti odstraniti ovire v polju preglednosti. Iz tretjega odstavka je razvidno, da je lahko ograja ali živa meja v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto, hišnim dovozom ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ali na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) visoka največ 0,6 m in odmaknjena od roba ceste (bankine) najmanj 0,5 m.

Tudi skladno s prvo povedjo drugega odstavka 80. člena Odloka OPN ograje v območju križišč in prometnih priključkov ne smejo biti višje od 0,6 m in ne smejo segati v pregledno polje ceste, sicer pa ne smejo presegati višine 1,2 m oziroma kamnite, polne, betonske oziroma zidane ograje 1 m. Višje ograje so dopustne le kot igriščne, protihrupne ali zaščitne ograje (druga poved drugega odstavka 80. člena Odloka OPN).

Uporaba v obravnavani zadevi

Med strankama ni sporno, da je tožnik lastnik parcele s številko 539/5, k. o. ... , da to zemljišče meji na križišče občinskih cest in da je na njem vegetacija, ki je višja od 0,6 m. Sporno je, ali je tožena stranka pravilno kategorizirala in uredila javno pot ter ali način nastanka vegetacije in lega tožnikove parcele onemogočata izvršitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa.

Skladno s 4. členom Odloka o kategorizaciji je tožena stranka kategorizirala javno pot tudi na spornem odseku s številko D., d. - e. . Tožnik je veljavnost omenjene določbe v navedenem delu izpodbijal z vložitvijo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti, ki pa jo je Ustavno sodišče zavrglo s sklepom U-I-224/22-4 z dne 8. 12. 2023. Odlok v spornem delu torej velja, kar pomeni, da navedeni odsek javne poti ustreza pojmu "javna cesta" iz prvega odstavka 5. člena ZCes-1 in "občinska cesta" iz 27. člena Odloka.

Iz tožnikovih navedb je razvidno, da izrek inšpekcijskega ukrepa onemogoča dejstvo, da ni dal soglasja za spremembo namembnosti zemljišč, po katerih poteka navedeni odsek javne poti, in za asfaltiranje tega odseka. Tožbeni ugovor ni utemeljen. V obravnavani zadevi namreč ni mogoče upoštevati tožnikovih trditev, da je bilo onemogočeno njegovo sodelovanje pri spremembi namembnosti zemljišč, po katerih poteka sporna javna pot, in dovoljevanju gradnje te poti, saj se, kot je tožniku pojasnilo že Ustavno sodišče v navedenem sklepu, sprememba namembnosti zemljišča ureja s prostorskimi akti, dopustnost gradbenih posegov pa se presoja v upravnem postopku in dovoljuje z gradbenimi dovoljenji. Tožnik pa ne trdi, da izpodbija te akte.

Na zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva način nastanka sporne vegetacije, torej ali je bila zasajena ali pa je samonikla. Določbo prvega odstavka 27. člena Odloka je namreč treba v delu, ki se nanaša na prepoved sajenja drevja, visokih poljskih kultur in grmičevja, razlagati tudi v zvezi z nadaljnjo besedno zvezo v tej določbi "ali storiti karkoli drugega, kar bi zmanjševalo in oviralo polje preglednosti" in drugim odstavkom istega člena, ki nalaga lastniku zemljišča, da zaradi prometne varnosti odstrani ovire v polju preglednosti. To že na podlagi jezikovne in tudi logične razlage pomeni, da lastnik zemljišča ob občinski cesti ne sme saditi drevja in ostalega navedenega rastja ter da je poleg tega dolžan odstraniti samoniklo vegetacijo, ki preseže navedeno višino. Rezultat take razlage je skladen tako z namenom celotnega besedila 27. člena Odloka, ki na prometnih površinah prepoveduje ravnanja in opustitve, zaradi katerih bi bilo ogroženo varno odvijanje cestnega prometa, kot tudi citiranega prvega odstavka 5. člena ZCes-1, ki prav tako zapoveduje opustitev kakršnih koli del na zemljiščih ob javni cesti, ki bi lahko ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej, torej tudi opustitev odstranitve samonikle vegetacije.

Stališča sodišča o zakonitosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa ne more spremeniti niti tožbeni ugovor glede lege tožnikove parcele. Kot je razvidno iz citirane pravne podlage, dolžnost lastnika ali uporabnika zemljišča iz 27. člena Odloka in drugega odstavka Odloka OPN sicer ni odvisna od morebitne višje lega zemljišča ob občinski cesti v primerjavi z lego zemljišča, po katerem poteka ta cesta. Vendar pa je logično, da dovoljeno višino vegetacije opredeljujejo tudi te okoliščine - če bi bila namreč razlika v nadmorski višini med navedenima zemljiščema takšna, da bi sama po sebi vplivala na polje preglednosti, omejevanje višine vegetacije na višje ležečem zemljišču ob občinski cesti ne bi bilo razumno. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer, saj je iz fotografije v prilogi A6 že na prvi pogled razvidno, da razlika v nadmorski višini parcel ne more vplivati na izvršitev inšpekcijskega ukrepa, kar izhaja tudi iz ugotovitev organa druge stopnje. Nasprotne tožnikove navedbe tako ostajajo na ravni golih, neobrazloženih trditev.

Ob upoštevanju navedenega je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

K III. točki izreka:

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Glasi se: "Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu."

2Izpodbijana odločba je bila izdan v času veljavnosti Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 - ZCes-1). Zdaj velja Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 - ZCes-2).

3Glej 37. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 - ZUreP-3).

4Glej 6. točko prvega odstavka 3. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 - GZ-1).

5Ki nastane, se razvije sama.

6Ta fotografija je tudi v spisu, ki se nanaša na zadevo.