Jedro

Toženec je po dodelitvi spornega stanovanja to stanovanje funkcionalno povezal s sosednjim stanovanjem, katerega imetnik stanovanjske pravice je že bil. V tej smeri ni mogoče sprejeti očitka o nesmiselnosti sodbenega izreka, ker iz njega ni razvidno, da se je dolžan preseliti nazaj v prejšnje stanovanje. Navedeno sosednje "prejšnje" stanovanje namreč ni bilo predmet te pravde in je omenjeno le zaradi toženčevega ravnanja, ko je zaradi povezave s spornim stanovanjem zazidal njegov vhod in obe stanovanji povezal s prebojem stene. Izpodbijana sodba nalaga tožencu vzpostavitev prejšnjega stanja in preselitev iz spornega stanovanja. V pravna razmerja glede sosednjega stanovanja ne posega.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora izprazniti stanovanje št. 3 v 1. nadstropju hiše ter ga praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Naložilo mu je tudi, da mora zazidati notranjo steno v stanovanju in ponovno vzpostaviti vhod v stanovanje, vgraditi vhodna vrata in opraviti s tem v zvezi potrebna zidarska in mizarska dela ter stanovanje pobeliti. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženec je iz dveh stanovanj napravil eno, pri čemer sosednje stanovanje zaseda že več let. To pomeni, da je pred dodelitvijo spornega stanovanja bil legitimni imetnik stanovanjske pravice enakega, sosednjega stanovanja. Zato bi bilo treba opraviti ogled in ugotoviti v kakšnem stanju sta obe stanovanji. Tožencu bi bilo treba priznati stanovanjsko pravico do enakega trosobnega stanovanja št. 4 v istem nadstropju stanovanjske hiše in sodbeni izrek tako spremeniti, da mu bo naložena preselitev v prejšnje stanovanje. Sodbeni izrek, kakršen je, je neizvršljiv.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Drugih kršitev določb ZPP tožena stranka naravnost sicer ne uveljavlja, čeprav revizijske navedbe omogočajo sklepanje, da izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki ga je sodišče druge stopnje sprejelo, očita nejasnost, kar vsebinsko predstavlja navedbo revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Vendar pa tudi ta revizijski razlog ni podan. Iz dejanskih ugotovitev sledi, da je toženec po dodelitvi spornega stanovanja to stanovanje funkcionalno povezal s sosednjim stanovanjem, katerega imetnik stanovanjske pravice je že bil. V tej smeri ni mogoče sprejeti očitka o nesmiselnosti sodbenega izreka, ker iz njega ni razvidno, da se je dolžan preseliti nazaj v prejšnje stanovanje. Navedeno sosednje "prejšnje" stanovanje namreč ni bilo predmet te pravde in je omenjeno le zaradi toženčevega ravnanja, ko je zaradi povezave s spornim stanovanjem zazidal njegov vhod in obe stanovanji povezal s prebojem stene. Izpodbijana sodba nalaga tožencu vzpostavitev prejšnjega stanja in preselitev iz spornega stanovanja. V pravna razmerja glede sosednjega stanovanja ne posega. Revizijske trditve torej v tem pogledu niso sprejemljive.

Revizija očita izpodbijani sodbi tudi zmotno uporabo materialnega prava, vendar pa tega revizijskega razloga ne obrazloži. Zato je revizijsko sodišče v tej smeri izpodbijano sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) ter pri tem ni našlo nepravilnosti. Sodbi nižjih sodišč sta ugotovili, da je sporno stanovanje tožencu bilo dodeljeno 23.9.1991, torej v času, ko po 25.6.1991 organi SFRJ ter poveljastva, enote in zavodi JLA niso bili upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada. Po 1. odstavku 9. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je namreč Republika Slovenija prevzela vse premično in nepremično premoženje, s katerim so ti organi, torej tudi JLA, dotlej razpolagali.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).