Jedro

V pravdi zaradi motenja posesti se ne ugotavlja pravica do služnosti, zato ni pomembno ali je tožnik služnost izvrševal kot je vpisana v zemljiški knjigi ali kako drugače.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod I odločilo, da je tožena stranka motila mirno posest tožeče stranke s tem, da je na služnostno pot postavila tri vinogradniške betonske stebre višine okrog 1,5 metra in s tem preprečila uporabo te kolovozne poti za nemoteno uporabo za kmetijske namene po obstoječi v naravi dobro vidni poti v dolžini 42 metrov in širine od 0 do 3 metra, ki poteka po skrajnem jugozahodnem delu parcele 238/1 k.o. P. Pod II je toženi stranki prepovedalo s takšnimi in podobnimi dejanji oteževati ali onemogočati uporabo služnostne poti. Pod III je odločilo o stroških postopka, pod IV je zavrnilo tožbeni zahtevek v presežku, pod V pa je zavrnilo zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja.

2. Tak sklep v točkah I, II in III izpodbija tožena stranka, uveljavlja vse razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se tožbeni zahtevek v I. in II. točki v celoti zavrne, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče povzema vse pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Tožena stranka najprej meni, da je bila tožba vložena prepozno po preteku 30 dnevnega roka iz 32. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Tožba je bila vložena 16. 6. 2020, tožnik je stebre opazil šele 12. 6. 2020. Do takšnega zaključka je prišlo sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe tožnika, ki je prepričljivo izpovedal, da je v letu 2019 nazadnje uporabljal služnostno pot konec oktobra ali v začetku novembra, ko so orali in sejali pšenico, takrat stebrov še ni bilo. Na njivi je bil aprila ali maja 2020, vendar je tja prišel z ženo po drugi poti peš in stebra ni videl, stebre je opazil šele 12. 6. 2020. Tožnikova žena, zaslišana kot priča, je takšno izpovedbo v celoti potrdila, tudi hči tožnika je izpovedala, da je bila na njivi nazadnje v času trganja koruze oktobra in takrat stebrov še ni bilo.

7. Toženka trdi, da prvi steber tam stoji že 4 leta, vendar je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe priče F. J., ki je tožniku pomagal pri trganju koruze oktobra 2019 in se je s kombajnom peljal po služnostni poti, vendar stebra tam ni bilo. Enako je izpovedal tudi F. Š., ki tožniku pomaga že 15 let, vendar prvega stebra ni videl. Priča, ki jo je predlagala toženka, je sicer povedala, da se stebra spomni, ni pa vedela povedati in pokazati kje ta steber stoji.

8. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da sta bila drugi in tretji steber postavljena novembra 2019, kakor je izpovedala toženka. Tožeča stranka je na njivi, do katere ima dostop po služnostni poti, pobrala koruzo v oktobru 2019, nato je posejala pšenico, zato do žetve ni bilo potrebe dostopanja po služnostni poti, ne drži pa pritožbena graja, da tožnik 8 mesecev ni bil na svoji njivi, saj sta z ženo skladno izpovedala, da sta tam bila, vendar ne s kmetijsko mehanizacijo, ampak peš, in sicer po drugi poti. Stebrov takrat nista videla.

9. Sodišče prve stopnje res ni ugotavljalo kdaj točno je bil prvi steber postavljen, ugotovilo pa je, da je bil postavljen med časom, ko se je pobirala koruza in ga še ni bilo in 12. 6. 2020, ko je steber opazil tožnik, to pa je za odločitev v tej pravdni zadevi pomembno. Stebra oktobra 2019 še ni bilo, zato tožnik ni zamudil enoletnega objektivnega roka za vložitev tožbe iz 32. člena SPZ.

10. V pravdi zaradi motenja posesti se ne ugotavlja pravica do služnosti, zato ni pomembno ali je tožnik služnost izvrševal kot je vpisana v zemljiški knjigi ali kako drugače. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je služnost izvrševal in kje jo je izvrševal, v postopku zaradi motenja posesti se pravica do služnosti ne ugotavlja.

11. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na vzpostavitev prejšnjega stanja zato, ker je tožena stranka na podlagi začasne odredbe stebre že umaknila s služnostne poti, to pa ne pomeni, da tožeča stranka s tem delom zahtevka ni uspela. V IV. točki izreka je sodišče prve stopnje izpustilo posamezne besedne zveze kot nepotrebne, ni pa s tem posegalo v samo vsebino tožbenega zahtevka, zato tudi v tem obsegu ne gre za uspeh tožene stranke v pravdi.

12. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani skep.

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).