Jedro

Okoliščino, da tožnik zakupne pogodbe ni sklenil tako, da bi si v skladu s predpisi zagotovil pravico uporabe GERK-ov, na katerih se je zavezal izvajati petletno obveznost, ves čas trajanja obveznosti, ko je odločal o odstopanju od izvajanja obveznosti, je prvostopenjski organ pravilno ocenil kot tako, ki odstopanja ne upravičuje. Do spremembe obsega kmetijskih zemljišč na tožnikovem KMG-ju ni prišlo neodvisno od upravičenca, temveč zaradi njegovega ne dovolj skrbnega ravnanja pri sklepanju pravnega posla. Zato tožnik z razlogom za odstopanje od obveznosti, ki ga je uveljavljal v vlogi, s katero je tak postopek začel, ni mogel biti uspešen.

Drug razlog, ki ga za uveljavljenje odstopanja tožnik uveljavljal v pritožbi - njegovo zdravstveno stanje in zdravstveno stanje njegove soproge – je drugostopenjski organ ocenil za okoliščine, ki za odločitev več ne morejo predstavljati odločilnega dejstva, ker jih je tožnik uveljavljal prepozno. Uveljavljanje novih razlogov za odstop od izvajanja obveznosti ne pomeni zgolj enega od dejstev v dejanskem stanu, na katerem je tožnik uveljavljal zahtevek za odstop od izvajanja obveznosti, temveč uveljavljanje drugačne dejanske podlage zahtevka. Gre za spremembo prvotno uveljavljanega zahtevka, ki pa je, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za spremembo zahtevka predpisuje 133. člen ZUP, dovoljena le do izdaje odločbe na prvi stopnji. Že zato tožnik tudi s pritožbo ni mogel uspeti.

Odstopanja so dovoljena v primeru, če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje poukrepov KOP še niso bil znane oziroma v primeru višje sile ali izrednih okoliščin.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikov zahtevek za priznanje višje sile in dovoljenega odstopanja zaradi predčasne prekinitve obveznosti izvajanja KOP podukrepa Sonaravna reja domačih živali (REJ) na GERK-u št. 3007608 na površini 2,35 ha, na GERK-u št. 3007623 na površini 1,31 ha in na GERK-u št. 3007655 na površini 0,58 ha, ter izvajanje ukrepa OMD na GERK-u št. 3007623 na površini 1,31 ha. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik 8. 9. 2010 zaprosil za prenehanje trajanja obveznosti KOP na KMG MID: 100472907 zaradi višje sile, kar je utemeljeval s tem, da so mu bila s sodbo z dne 8. 6. 2010 odvzeta vsa zemljišča, na katerih je kmetoval. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je tožnik 24. 3. 2007 opravil prehod iz SKOP v KOP ter v letih 2007, 2008 in 2009 nadaljeval z obveznostmi KOP in ukrepom OMD. Dne 10. 3. 2010 je vložil zbirno vlogo za leto 2010, ki jo je 6. 9. 2010 umaknil. Prvostopenjski organ pojasnjuje, da se je po Programu razvoja podeželja RS 2007-2013 in Uredbi o plačilih za ukrepe osi 2 iz PRP za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 upravičenec z vstopom v ukrep kmetijsko okoljskih plačil obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu kmetijsko okoljske podukrepe izvajal ves čas trajanja obveznosti (najmanj 5 let) in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen podukrep. Odstopanja so dovoljena v primeru, če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje poukrepov KOP še niso bil znane oziroma v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, kot določa Uredba Komisije (ES) 1974/2006. Upravni organ je ugotovil, da je na podlagi darilne pogodbe z dne 9. 8. 2008 lastnik parcel št. 254/1, 2542-del in 2544/3 k.o. …, ki jih je imel tožnik v najemu, postal A.A., in je tudi podal zahtevo za vpis sprememb pri GERK-ih. Tožnik je kot dokazilo o pravici uporabe teh zemljišč predložil zakupno pogodbo št. 101/2004 z dne 1. 1. 2004 in aneks k pogodbi z dne 1. 9. 2004, za katero pa je Upravna enota Novo mesto ugotovila, da ni bila sklenjena v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih in zato odločila, da ima pravico do uporabe predmetnih parcel lastnik A.A.. Ta odločitev je bila potrjena v drugostopenjskem postopku in v upravnem sporu. Prvostopenjski organ v tem postopku ugotavlja, da je tožnik predčasno prekinil izvajanje obveznosti KOP REJ ter ukrepa OMD zaradi prekinitve zakupne pogodbe, kar pa po PRP in Uredbi ne spada med dovoljena odstopanja od izvajanja obveznosti in tudi ne med razloge višje sile. Pojasnjuje, da si je stranka v primeru zakupa dolžna zagotoviti pravico do obdelovanja zemljišča ves čas trajanja obveznosti ter dodaja, da za reševanje sporov, ki so posledica civilnopravnih razmerij, ni pristojen.

Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo. V obrazložitvi navaja, da se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki te odločbe. Navaja, da pritožnik v pritožbi navaja nov razlog za uveljavljanje višje sile in sicer lastno hudo zdravstveno stanje od izpred 4 let, torej od leta 2006 in sicer invalidsko upokojenost zaradi posledic možganske kapi in v letu 2010 ponovno psihiatrično zdravljenje soproge. V pritožbi pa ni izkazal, zakaj lastne invalidske upokojenosti ni pravočasno uveljavljal pri prvostopenjskem organu (to je najkasneje v roku 10 dni po pravnomočnosti odločbe o invalidnosti v letu 2007) in tudi ni priložil nobenega dokazila o poslabšanju zdravstvenega stanja po vstopu v KOP leta 2007. Upoštevno tudi ni zdravstveno stanje žene, saj ne gre za okoliščine na strani nosilca kmetijskega gospodarstva, temveč na strani članskega člana. Poleg tega je zdravljenje teklo že od 1. 7. 2010 dalje, torej že v času uveljavljanja višje sile ( v vlogi z dne 3. 9. 2010) zaradi prenehanja zakupne pogodbe. Zato je (pri)tožnik glede navajanja novih dejstev v pritožbi prekludiran.

Tožnik v tožbi meni, da je bila huda nevrološka bolezen nosilca dejavnosti zadosten razlog za priznavanje višje sile in odpis obveznosti. Zaradi narave bolezni ni bil sposoben dati podatkov o sebi in tudi soproga zaradi poslabšanja duševne bolezni ni mogla dati podatkov o njem, niti o sebi ter zato bolezen ni bila omenjena kot višja sila. Bolezen družinskega člana je imela pomembno vlogo pri izpolnjevanju obveznosti. Duševna bolezen se je dramatično poslabšala po tem, ko je zaradi tožnikove invalidnosti po možganski kapi vse breme ostalo na soprogi. V času odločanja drugostopenjskega organa je bila ugotovljena trajna izguba delovne sposobnosti tudi pri tožnikovi soprogi, ki je bila konec leta 2012 upokojena kot invalid I. kategorije. Bolezen je bila prisotna že ob odločanju na prvi stopnji. Zato ne gre za nedopustno navajanje novot v pritožbi. Tožnik smiselno predlaga odpravo odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnik odstopil od izvajanja ukrepa kmetijsko okoljskih plačil. Sporno pa je, ali je s tem je kršil določbo 3. točke (Trajanje obveznosti) tretjega odstavka Priloge 1 (Pogoji za izvajanje podukrepov KOP-a) Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013, ki določa, da se upravičenec z vstopom v ukrep kmetijsko okoljskih plačil obveže, da bo na KMG-ju podukrepe KOP-a izvajal ves čas trajanja obveznosti (najmanj pet let) in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačil za določen podukrep.

Kot razlog za uveljavljanje odstopanja od obveznosti je v že navedeni določbi določeno (tudi): če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje podukrepov KOP-a še niso bile znane, oziroma v primeru višje sile ali izrednih okoliščin. V drugem odstavku so navedeni primeri višje sile ali izrednih okoliščin, med drugim tudi: sprememba obsega kmetijskih zemljišč na KMG-ju, vrste dejanske rabe ali načina kmetovanja neodvisno od upravičenca (komasacije, zemljiške operacije, denacionalizacijski postopek, prisilna dražba, dedovanje) v skladu s četrtim odstavkom 45. člena Uredbe 1974/2006/ES.

Tožnik je v vlogi z dne 3. 9. 2010, v kateri je uveljavljal odstopanje od obveznosti, kot razlog za to uveljavljal višjo silo in se pri tem skliceval na sodbo tega sodišča I U 1405/2009 z dne 8. 6. 2010. S to sodbo je sodišče presojalo zakonitost odločbe upravnega organa, ki je odločil o izbrisu GERK-ov 3007623, 3007608 in 3007655 iz kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100472907, katerega nosilec je tožnik. Odločilna okoliščina za to odločitev je bilo dejstvo, kdo ima močnejšo pravico do uporabe GERK-v, ali novi lastnik parcel ali tožnik kot zakupojemalec. Ker tožnik zakupne pogodbe ni imel sklenjene v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, je po presoji obeh upravnih organov in sodišča pravico do uporabe GERK-ov izkazal novi lastnik in ne tožnik in so se zato GERK-i iz njegovega kmetijskega gospodarstva izbrisali.

Navedeno okoliščino – da tožnik zakupne pogodbe ni sklenil tako, da bi si v skladu s predpisi zagotovil pravico uporabe GERK-ov, na katerih se je zavezal izvajati petletno obveznost, ves čas trajanja obveznosti, je v predmetnem postopku, ko je odločal o odstopanju od izvajanja obveznosti, po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno ocenil kot tako, ki odstopanja ne upravičuje. Tudi sodišče meni, da do spremembe obsega kmetijskih zemljišč na tožnikovem KMG-ju ni prišlo neodvisno od upravičenca, temveč zaradi njegovega ne dovolj skrbnega ravnanja pri sklepanju pravnega posla. Zato tožnik z razlogom za odstopanje od obveznosti, ki ga je uveljavljal v vlogi, s katero je tak postopek začel, ni mogel biti uspešen.

Drug razlog, ki ga za uveljavljenje odstopanja tožnik uveljavljal v pritožbi - njegovo zdravstveno stanje in zdravstveno stanje njegove soproge – je drugostopenjski organ ocenil za okoliščine, ki za odločitev več ne morejo predstavljati odločilnega dejstva, ker jih je tožnik uveljavljal prepozno. Po presoji sodišča pa uveljavljanje novih razlogov za odstop od izvajanja obveznosti ne pomeni zgolj enega od dejstev v dejanskem stanu, na katerem je tožnik uveljavljal zahtevek za odstop od izvajanja obveznosti (sprememba obsega njegovega kmetijskega gospodarstva), temveč uveljavljanje drugačne dejanske podlage zahtevka. Gre za spremembo prvotno uveljavljanega zahtevka, ki pa je, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za spremembo zahtevka predpisuje 133. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, dovoljena le do izdaje odločbe na prvi stopnji. Že zato tožnik tudi s pritožbo ni mogel uspeti.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.