Jedro

Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komande garnizona oz. drugi organi, ki so upravljali vojaški stanovanjski sklad, niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz tega sklada.

V primeru, da je toženec pred izdajo odločbe o dodelitvi stanovanja (izdane po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka na izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe.

Tožeča stranka kot lastnik stanovanja lahko doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede stanovanjskih pravic toženca (in njegove družine) stanje, kakršno je bilo pred izdajo sporne odločbe.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da v 15 dneh izprazni triinpolsobno stanovanje in praznega izroči tožeči stranki. Toženčevo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da izpraznitveni zahtevek ne bi bil utemeljen niti v primeru, če bi toženčeva vselitev v sporno stanovanje ne bila zakonita. Med strankama ni spora o tem, da je bil toženec pred dodelitvijo tega stanovanja imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju. Pri tožencu ni šlo za prvo pridobitev stanovanjske pravice ampak za zamenjavo stanovanja po Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Ker tožeča stranka, ki je prevzela premoženje bivše JLA, odklanja soglasje k zamenjavi, bi lahko zahtevala le vzpostavitev prejšnjega stanja, t.j. preselitev toženca v njegovo prejšnje stanovanje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija je utemeljena v spodaj navedenem obsegu: Tožeča stranka opira svoj zahtevek na izpraznitev stanovanja na okoliščino, da je bilo tožencu dano sporno stanovanje v uporabo z odločbo Komande garnizona, ko ta s stanovanjem ni mogla več veljavno upravljati glede na 9.čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Stanovanje zaseda torej nezakonito. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komande garnizona oz. drugi organi, ki so upravljali vojaški stanovanjski sklad, niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz tega sklada. Z navedenim dnem je prevzela upravljanje Republika Slovenija (Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in 1.odst. 9.čl. Ustavnega zakona za izvedbo te listine). Na veljavnost navedenih določb ni vplival trimesečni moratorij. Glede upravljanja z nepremičninami, s katerimi so preje upravljali zvezni organi, ni bilo z nobenim aktom vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred 25.6.1991. Okoliščina, da uporablja toženec stanovanje brez veljavnega pravnega naslova, pa ne pomeni, da je tožeča stranka upravičena v vsakem primeru zahtevati brezpogojno izpraznitev stanovanja. V primeru, da je toženec pred izdajo odločbe o dodelitvi stanovanja (izdane po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka na izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe. Posledice izdane odločbe nepristojnega organa so v takem primeru nastopile na strani toženca, ki uporablja stanovanje, da katerega ni upravičen, in na strani tožeče stranke, ki je s prevzemom upravljanja s stanovanjskim skladom pridobila možnost razpolaganja s praznim stanovanjem, ki ga je do izdaje odločbe uporabljal toženec. Tožeča stranka kot lastnik stanovanja lahko doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede stanovanjskih pravic toženca (in njegove družine) stanje, kakršno je bilo pred izdajo sporne odločbe.

V konkretnem primeru se je toženec po podatkih spisa že v teku postopka na prvi stopnji skliceval na to, da je pred dodelitvijo novega stanovanja z družino zasedal vojaško stanovanje, katerega je izročil ob dodelitvi 6.8.1991. Zaradi službovanja je določeno razdobje pred tem uporabljal podnajemniško stanovanje. V reviziji poudarja predvsem, da je šlo le za zamenjavo stanovanja. Dosedanji podatki spisa kažejo, da ni šlo za zamenjavo stanovanja po določbah prej veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l.SRS, št.35/82 in 14/84). Sodišči prve in druge stopnje pa sta zmotno uporabili materialno pravo, ko pri presoji utemeljenosti izpraznitvenega zahtevka nista ugotovili in upoštevali toženčevega prejšnjega stanovanjskega razmerja in s tem v zvezi pridobljenih pravic. Samo v primeru, če bi ugotovilo zakonite razloge za prenehanje prejšnjega stanovanjskega razmerja pred dodelitvijo novega stanovanja, bi bil tožbeni zahtevek v celoti utemeljen. Ker je podan uveljavljani revizijski razlog, je moralo revizijsko sodišče po 2.odst. 395.čl. ZPP razveljaviti sodbi sodišč prve in druge stopnje in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, v kakšnih stanovanjskih razmerah je živel toženec ob dodelitvi sedanjega stanovanja. Izpraznitvenemu zahtevku bo mogoče ugoditi le z omejitvijo, da bo tožencu in njegovi družini zagotovljena stanovanjska zaščita, ustrezna razmeram pred dodelitvijo.