Jedro

Tožnik je tožbo zoper dokončno upravno odločbo vložil po izteku 30-dnevnega roka od njene vročitve (72. čl. ZDSS-1), kar je prepozno, zato jo je potrebno zavreči. Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se po 8. odst. 112. člena ZPP šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika. Tožnik zatrjuje, da je tožbo poslal priporočeno, vendar jo je naslovil na naslov tožene stranke. Pri tem dodaja, da je prava neuka stranka. Tudi v tem primeru sodišče ne more šteti, da je bila vloga vložena pravočasno, saj je tožnik ni poslal nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, temveč jo je poslal na naslov tožene stranke. Izjema iz osmega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev tedaj, ko stranka vlogo najprej nepravilno pošlje drugemu državnemu organu, ki ni sodišče, v danem primeru toženi stranki. V dokončni odločbi tožene stranke pa je v pravnem pouku tudi izrecno določeno, da lahko tožnik uveljavlja sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, in sicer v roku 30 dni od vročitve te odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika, ker je ni vložil v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.

Tožnik v pritožbi navaja, da tožba ni bila vročena sodišču pravočasno zaradi tega, ker jo je naslovil na toženko, ta pa mu jo je vrnila. Nadalje navaja, da nima denarja, da bi si najel odvetnika in da je prava neuka stranka. Pojasnjuje svoje bolezni in navaja, da je bil od leta 1978 dalje na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba. Z denarjem, ki ga sedaj dobi iz naslova invalidske pokojnine, ne more živeti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka in da je pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo naslednjo dejansko stanje: Tožnik je dokončno upravno odločbo prejel dne 7. 12. 2012, kar je razvidno iz podpisane vročilnice v upravnem spisu. 30-dnevni rok za vložitev tožbe na sodišče se je iztekel v ponedeljek, dne 6. 1. 2013. Tožba je bila vložena dne 15. 1. 2013. Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijane dokončne odločbe pravilno poučen, da lahko sodno varstvo zoper odločbo zahteva z vložitvijo tožbe pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Komenskega 7, v roku 30 dni od vročitve te odločbe. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožba vložena prepozno in jo je na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP zavrglo.

Ravnanje sodišča je pravilno. Zakon o delovnih in socialni sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) v 63. členu določa, da je socialni spor dopusten, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, tožeča stranka pa uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku. Po določbi 72. člena ZDSS-1 se tožba mora vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Pravočasna vložitev tožbe je procesna predpostavka za sprožitev socialnega spora. Gre za materialni prekluzivni rok.

V skladu s 112. členom ZPP se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena. Osmi odstavek 112. člena ZPP določa, da če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika. Tožnik zatrjuje, da je tožbo poslal priporočeno, vendar jo je naslovil na naslov tožene stranke. Pri tem dodaja, da je prava neuka stranka. Tudi v tem primeru, sodišče ne more šteti, da je bila vloga vložena pravočasno, saj je tožnik ni poslal nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, temveč je naslovil na naslov tožene stranke. Izjema iz petega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev tedaj, ko stranka vlogo najprej nepravilno pošlje drugemu državnemu organu, ki ni sodišče, v danem primeru toženi stranki. Dokončna odločba tožene stranke pa je v pravnem pouku izrecno določena, da lahko tožnik uveljavlja sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Komenskega 7, v roku 30 dni od vročitve te odločbe.

Tako ni mogoče ugoditi pritožbi tožnika, ki se sklicuje na svojo nevednost in na to, da si zaradi pomanjkanja denarja ni mogel najeti odvetnika. Sklicevanje na nevednost ne pride v poštev, saj je bil tožnik v pravnem pouku pravilno in izrecno poučen, kam naj vloži tožbo. Ostale navedbe tožnika v pritožbi, ki se nanašajo na njegovo zdravstveno in socialno stanje ne vplivajo na rešitev zadeve.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišča v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.