17. 4. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zavoda za razvoj, izobraževanje in svetovanje, Zaris, Ljubljana, in Centra za dopisno izobraževanje Univerzum, Ljubljana, ki ju zastopa Tomaž Toldi, odvetnik v Ljubljani, na seji 17. aprila 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 109.a člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 98/05 – ur. p. b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata tretji odstavek 109.a člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI), po katerem mora tisti, ki ima sklenjeno delovno razmerje na področju vzgoje in izobraževanja v skladu s tem zakonom, pred sklenitvijo pogodbe o delu v skladu s prvim odstavkom tega člena[1] predložiti soglasje delodajalca. Zatrjujeta, da izpodbijana določba učiteljem omejuje pravico do svobode dela (49. člen Ustave), saj ne določa, kdaj lahko delodajalec odkloni soglasje. Iz istega razloga naj bi bila izpodbijana določba tudi v neskladju s prvim in tretjim odstavkom 57. člena Ustave. Ker naj bi izpodbijana določba soglasodajalcem omogočala vzpostavitev in ohranjanje privilegiranega položaja pri izobraževanju odraslih, naj bi bila v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Izpodbijana določba naj bi bila tudi v neskladju s tretjim odstavkom 74. člena Ustave, ker naj bi uzakonjala možno sredstvo za izvrševanje nelojalne konkurence oziroma naj bi konkurenco nezakonito omejevala.

B.

2.Pobudnika zatrjujeta, da izpodbijana določba soglasodajalcem (ravnateljem šol) omogoča vzpostavitev in ohranjanje privilegiranega položaja pri izobraževanju odraslih, zato naj bi bila v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. V skladu z dvanajstim odstavkom 6. člena ZOFVI izobraževanje odraslih opravljajo organizacije za izobraževanje odraslih, šole in zasebniki. Izpodbijana določba zahteva pridobitev soglasja delodajalca v vseh primerih, ko želi posameznik, ki ima sklenjeno delovno razmerje na področju vzgoje in izobraževanja, skleniti pogodbo o delu, ne glede na to, ali sklepa pogodbo o delu z organizacijo za izobraževanje odraslih, s šolo ali z zasebniki, in ne glede na to, ali so ti subjekti v zasebni ali v javni lasti. Glede na navedeno so navedbe pobudnikov o neskladju izpodbijane določbe z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena očitno neutemeljene.

3.Prav tako očitno neutemeljen pa je glede na to, da je izobraževanje odraslih na podlagi 10. člena ZOFVI[2] (negospodarska) javna služba, tudi očitek pobudnikov o neskladju izpodbijane določbe s tretjim odstavkom 74. člena Ustave.

4.Z 49. členom Ustave je vsakomur zagotovljena pravica do proste izbire zaposlitve in enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji ter določena prepoved prisilnega dela. Te ustavne določbe so upoštevne z vidika posameznika, ki opravlja določeno delo, bodisi samostojno ali kot delavec v odvisnem delovnem razmerju (odločba št. U-I-288/00 z dne 21. 3. 2002, Uradni list RS, št. 32/02 in OdlUS XI, 44), ne pa z vidika subjekta, ki izvaja določeno dejavnost. Glede na navedeno pobudnika kot pravni osebi (zavoda) ne izkazujeta pravnega interesa za presojo izpodbijane ureditve z vidika pravice iz 49. člena Ustave.

5.Svoboda izobraževanja iz prvega odstavka 57. člena Ustave zagotavlja posameznikom in pravnim osebam pravico do ustanavljanja zasebnih šol. Zakaj naj bi bila izpodbijana določba v neskladju s to ustavno določbo, pobudnika ne pojasnita. V skladu s tretjim odstavkom 57. člena Ustave mora država ustvarjati možnosti za pridobitev ustrezne izobrazbe svojim državljanom. Pravica do izobrazbe za državo pomeni predvsem dolžnost, da posamezniku omogoči nediskriminacijski pristop do obstoječih tipov in stopenj izobrazbe ter mu ponudi nek minimalen standard kakovosti te izobrazbe (odločba št. U-I-68/98 z dne 22. 11. 2001, Uradni list RS, št. 101/01 in OdlUS X, 192). Glede na navedeno pobudnika kot izvajalca izobraževalne dejavnosti ne izkazujeta pravnega interesa za presojo izpodbijane določbe z vidika tretjega odstavka 57. člena Ustave.

6.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 109.a člena ZOFVI zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

[1]Prvi odstavek 109. člena ZOFVI določa, da lahko za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti šola oziroma vrtec skleneta pogodbo o delu (podjem) pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Pogodba o delu se lahko sklene le z delavcem, ki ima za opravljanje nalog, ki so predmet pogodbe, ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

[2]V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZOFVI javna služba na področju vzgoje in izobraževanja obsega tudi izobraževalne programe za odrasle. Tretji odstavek 10. člena ZOFVI določa, da opravljanje javne službe na področju izobraževanja odraslih ureja zakon (Zakon o izobraževanju odraslih, Uradni list RS, št. 12/96 in nasl. – ZIO).