Jedro

Zaradi medsebojne odvisnosti tožbenih zahtevkov dveh predkupnih upravičencev je lahko izpodbijana odločitev pritožbenega sodišča v novem sojenju, da prva tožnica glede še litispendentnega dela svojega tožbenega zahtevka ne bo imela učinkovitega sodnega varstva.

Obrazložitev

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je glede na medsebojno odvisnost predkupnih pravic dveh solastnikov iste nepremičnine pravilna odločitev pritožbenega sodišča o zavrnitvi pritožbe enega upravičenca zoper del prvostopenjske sodbe, s katerim je bil zavrnjen del njegovega tožbenega zahtevka za polovico predmeta prodaje, ob hkratni ugoditvi pritožbi nasprotne stranke in razveljavitvi prvostopenjske sodbe o delni ugoditvi tožbenemu zahtevku drugega upravičenca za drugo polovico predmeta prodaje.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tretje tožnice, ker je ugotovilo, da ni solastnica sporne nepremičnine, delno pa je ugodilo tožbenemu zahtevku prve tožnice in drugega tožnika. Ker je presodilo, da je bila s sklenitvijo prodajne pogodbe med toženci o prodaji solastninskih deležev prvih dveh tožencev tretjemu tožencu kršena zakonita predkupna pravica prve tožnice in drugega tožnika kot solastnikov iste nepremičnine, je razveljavijo izpodbijano pogodbo in izdano zemljiškoknjižno dovolilo, nadaljnjemu tožbenemu zahtevku vsakega od obeh tožnikov pa je le delno ugodilo tako, da je prvi toženki in drugemu tožencu naložilo, da morata pod enakimi pogoji skleniti pogodbo s prvo tožnico, vendar le do polovice predmeta prodaje, z drugim tožnikom pa do druge polovice predmeta prodaje. Presežna tožbena zahtevka vsakega od tožnikov, ki sta vsak zase zahtevala sklenitev pogodbe za celoten predmet prodaje, je zavrnilo, ker se v primeru konkurence več predkupnih upravičencev predkupna pravica prizna vsakemu v sorazmerju z njihovimi deleži (tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika).

2. Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbah prve tožnice in tožencev ter obema delno ugodilo: razveljavilo je odločitev o razveljavitvi kupne pogodbe, ki so jo sklenili toženci, o delni ugoditvi tožbenima zahtevkoma prve tožnice in drugega tožnika za sklenitev kupne pogodbe z vsakim od njiju do polovice predmeta prodaje ter o pravdnih stroških in zato v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem delu je obe pritožbi zavrnilo in v še izpodbijanih delih potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. V predlogu za dopustitev revizije prva tožnica izpodbija tisti del drugostopenjske sodbe, s katerim je bila zavrnjena njena pritožba in potrjena prvostopenjska sodba o zavrnitvi njenega presežnega zahtevka, da morata prva toženka in drugi toženec skleniti z njo kupno pogodbo tudi glede drugega dela predmeta prodaje. Prva tožnica zatrjuje, da jo je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo glede še litispendentnega dela njenega tožbenega zahtevka spravilo v položaj, v katerem ji je lahko v nadaljnjem postopku onemogočeno učinkovito pravno varstvo. Odločitev pritožbenega sodišča je preuranjena tudi glede na njegove razloge za razveljavitev prvostopenjske sodbe (nerazčiščeno vprašanje dobre vere kupca in tudi datuma vpisa lastninske pravice drugega tožnika v zemljiško knjigo). Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da drugi tožnik v času sporne pogodbe še ni bil vpisan v zemljiško knjigo in zato še ni bil solastnik, bo poleg njegovega tožbenega zahtevka zavrnilo tudi litispendentni del tožbenega zahtevka prve tožnice glede polovice predmeta prodaje. Prodajalec namreč predkupnemu upravičencu ni dolžan prodati predmeta prodaje pod drugačnimi pogoji, kot je to storil s sporno pogodbo. Z njo je prodal cel predmet prodaje, ne pa samo polovico. Sodišče prve stopnje je delno zavrnilo tožbeni zahtevek izključno zaradi tega, ker je varstvo predkupne pravice priznalo obema tožnikoma. Prva tožnica meni, da je postavljeno vprašanje pomembno tako za zagotovitev njene pravne varnosti, kot varnosti drugih strank, ki bi se ob taki odločitvi pritožbenega sodišča znašle v enakem pravnem položaju, odgovor vrhovnega sodišča pa bo vplival tudi na oblikovanje enotne sodne prakse.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za dopustitev revizije. Iz povzetka navedb v predlogu in iz razlogov priloženih odločb nižjih sodišč v tej pravdni zadevi izhaja medsebojna odvisnost tožbenih zahtevkov prve tožnice in drugega tožnika.

6. Zato je vrhovno sodišče na podlagi 367.c člena ZPP dopustilo revizijo glede vprašanja, kot ga je opredelilo v izreku tega sklepa.