Jedro

V 4. členu Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog za napredovanje tožnice v naziv mentorica. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica, ki je zaposlena na Centru za socialno delo A., vložila predlog za napredovanje v naziv mentorica. Po 4. členu Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 100/2000 s spremembami) lahko v naziv mentor napreduje strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, če ima opravljen strokovni izpit in najmanj štiri leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni sodelavec z višješolsko izobrazbo, je uspešen pri delu ter je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk. Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Tožnica je predlogu za napredovanje priložila potrdilo Socialne zbornice Slovenije o usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu. To potrdilo je izdano na podlagi 18. člena Pravilnika o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 51/2001) in je dokazilo, da se delavec uvršča med strokovne sodelavce na področju socialnega varstva. Tožnica pa ni izkazala, da ima opravljen strokovni izpit, zato je ministrstvo njen predlog za napredovanje v naziv mentorica zavrnilo.

Tožeča stranka se v tožbi zavzema za odpravo izpodbijane odločbe, sodišče pa naj s sodbo ugotovi, da je tožnica s 16.12.2009 napredovala v naziv mentorica. Navaja, da je določitev vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu zakonska naloga Socialne zbornice Slovenje opredeljena s Pravilnikom o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 51/2001). Temeljni cilj te naloge zbornice je omogočiti dokazovanje usposobljenosti za delo tistim delavcem, ki se vključujejo v izvajanje posameznih storitev programov ali dejavnosti na področju socialnega varstva in se ne uvrščajo med strokovne delavce po 69. členu Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV, Uradni list RS, št. 54/1992 s spremembami). Opravljeno preverjanje usposobljenosti lahko kandidat/ka uveljavlja kot dokazilo o usposobljenosti za opravljanje posamezne storitve, dela storitve, programa ali dejavnosti na področju socialnega varstva, kot referenco pri nadaljnjem zaposlovanju ali pridobivanju dovoljenja za delo ali kot možnost napredovanja v sistemu socialnega varstva. Tožnica tako meni, da izpolnjuje pogoje za napredovanje. Razen tega se tožnica sklicuje tudi na odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 28.11.2006, s katero je bila njena vloga za napredovanje v naziv mentorice prav tako zavrnjena z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje pogoja najmanj štirih let delovne dobe na področju socialnega varstva s pripisom, da bo ta pogoj izpolnjen 16.12.2009. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi. Navaja, da morajo biti pogoji iz 4. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 100/2000 s spremembami) izpolnjeni kumulativno, tožnica pa teh pogojev ne izpolnjuje, ker nima strokovnega izpita. S predloženim potrdilom Socialne zbornice tožnica dokazuje usposobljenost za opravljanje posameznih socialno-varstvenih storitev za obdobje pet let, tega pa ni mogoče obravnavati kot opravljen strokovni izpit. Tožba ni utemeljena.

ZSV v 74. členu določa, da lahko strokovni delavci in strokovni sodelavci z višješolsko strokovno izobrazbo napredujejo v naziv mentor ali svetovalec. Napredovanje podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Minister je to storil s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 100/2000 s spremembami), ki v 4. členu določa, da lahko v naziv mentor napreduje strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, če ima opravljen strokovni izpit, najmanj štiri leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni sodelavec z višješolsko izobrazbo, je uspešen pri delu in je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk. Med strankama ni sporno, da tožnica strokovnega izpita, ki je po prvi alinei 4. člena tega pravilnika pogoj za napredovanje, nima, tožnica pa meni, da izpolnjuje pogoje za napredovanje tudi brez tega. Sodišče se s takšnim tožničinim stališčem ne strinja. Pogoji za napredovanje strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive so določeni s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 100/2000 s spremembami). V 4. členu navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi.

Tožnica se neutemeljeno sklicuje tudi na Pravilnik o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 51/2001), saj so s tem pravilnikom določeni pogoji za opravljanje posameznih storitev na področju socialnega varstva. S potrdilom o usposobljenosti, pridobljenim na podlagi 18. člena tega pravilnika, delavec dokazuje, da se uvršča med strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, da strokovni sodelavec izpolnjuje pogoje za napredovanje, pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 100/2000 s spremembami). Teh pa, kot je zgoraj obrazloženo, tožnica ne izpolnjuje.

Tudi sklicevanje na odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 28.11.2006 ne more pripeljati do drugačne odločitve. Kot je bilo obrazloženo, morajo biti pogoji iz 4. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 100/2000 s spremembami) izpolnjeni kumulativno. V odločbi z dne 28.11.2006 je ministrstvo ugotavljalo izpolnjevanje pogoja iz druge alinee 4. člena tega pravilnika, to je najmanj štiri leta delovne dobe na področju socialnega varstva, ki je sedaj izpolnjen, kar pa po obrazloženem, glede na to, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz prve alinee 4. člena tega pravilnika, ne vpliva na izpodbijano odločitev.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).