Jedro

Iz spisovnih listin je razvidno, da je bila tožeča stranka z dopisom tožene stranke pozvana k dopolnitvi predloga, ki sta ga tožnika tudi dopolnila, kar med strankami postopka ni sporno. Glede na to, da sta tožnika predlog dopolnila, četudi po presoji tožene stranke ne tako, kot je to bilo zahtevano, bi morala tožena stranka o tem odločiti vsebinsko (meritorno).

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, številka 181-57/2009/7 z dne 116. 12. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožnika sta dolžna plačati zakonsko določeno sodno takso do 1. 4. 2011.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom, številka 181-57/2009/7 z dne 16. 12. 2010 je tožena stranka odločila, da se predlog za opustitev cepljenja A.A., rojene ..., stanujoče ..., kot nepopoln zavrže. V obrazložitvi navaja, da je zdravnik specialist pediater v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih dne 16. 4. 2009 podal predlog za opustitev cepljenja za otroka A.A., to je tožnikova otroka. K predlogu za opustitev cepljenja tožnika ni predložil popolne, v Zakonu o nalezljivih boleznih zahtevane zdravstvene dokumentacije. Ministrstvo za zdravje je v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (dalje ZUP) dekličino mater 1. 12. 2009 pozvalo, da v roku 14 dni dopolni vlogo z manjkajočimi listinami: natančno navedbo nalezljivih bolezni, zoper katero vlagata predlog za opustitev cepljenja, fotokopirano otrokovo zdravstveno dokumentacijo, iz katere izhaja razlog za opustitev cepljenja oziroma je razvidno zdravstveno stanje hčere, fotokopijo otrokove cepilne knjižice in soglasje za pridobitev izpiska iz rojstne matične knjige otroka oziroma njegov izpisek iz rojstne matične knjige. V pozivu je tudi opozorilo, da se bo predlog zavrgel, kot to določa drugi odstavek 67. člena ZUP, če ne bo pravilno dopolnjen. Listine so bile dopolnjene dne 21. 12. 2009, celotna zadeva odstopljena Komisiji za cepljenje dne 4. 8. 2010. Ta je izdala strokovno mnenje z dne 3. 12. 2010 in ugotovila, da ta predlog ne ustreza Zakonu o nalezljivih bolezni, ker ne gre za ugotavljanje zdravstvenih kontraindikacij za cepljenje, pač pa za odklanjanje cepljenja s strani staršev zaradi osebnih razlogov. Iz predloga za opustitev je razvidno, da pri deklici ne obstajajo zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja, ker zdravnik navaja, da je otrok pretežno zdrav. Predlog za opustitev cepljenja je bil sicer dopolnjen, vendar zdravstvena dokumentacija, iz katere bi bil razviden razlog za opustitev cepljenja ni bila predložena. Ker je na podlagi prvega in četrtega odstavka 22.a člena Zakona o nalezljivih boleznih zdravstvena dokumentacija, iz katere so razvidni morebitni razlogi za opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja, je predlog za opustitev cepljenja brez teh listin nepopoln. V skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP je predlog s sklepom zavržen kot nepopoln.

Tožeča stranka v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil predlog za opustitev cepljenja na podlagi poziva tožene stranke pravilno dopolnjen dne 21. 12. 2009. Tožena stranka je kršila procesne določbe ZUP. Drugi odstavek 67. člena tega zakona namreč določa, da se vloga stranke s sklepom zavrže, če stranka v roku pomanjkljivosti ne odpravi, to je s podatki, ki jih določba 66. člen kot obvezne podatke. Tožnika sta navedla v vlogi vse obvezne podatke, zato sta prepričana, da je ta procesna določba napačno uporabljena. O identični zadevi U 935/2008 je Upravno sodišče že odločalo in tožbi v tem primeru ugodilo. Tožeča stranka v nadaljevanju navaja odločitev iz te sodbe, pri čemer se sklicuje tudi na drugi odstavek 140. člena ZUP. Napačno pa je bil uporabljen tudi materialni predpis, to je Zakon o nalezljivih boleznih, ki v 22.a členu določa, da če zdravnik, ki opravlja cepljenje ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja iz prvega odstavka tega člena, mora dati predlog za opustitev cepljenja, ki mora biti strokovno utemeljen in obrazložen. Zdravstvene listine osebe iz prvega odstavka tega člena so sestavni del predloga za opustitev cepljenja. Zdravnik, ki je podal predlog za opustitev cepljenja hčere, predloga ni obrazložil in dopolnil na način kot ga določa ta člen. Predlog je podal, ker je očitno ugotovil, da obstajajo razlogi za opustitev, ni pa predloga primerno dopolnil z zdravstveno dokumentacijo. V predlogu je navedel popolnoma neprimeren razlog za opustitev, namreč, da starši ne želijo cepiti otroka zaradi osebnega prepričanja o škodljivosti cepljenja. Predlogi za opustitev so zdravstvene narave in to sta tožnika predhodno tudi povedala, v predlogu pa je naveden povsem drug neprimeren razlog. Ministrstvo za zdravje je verjetno prav zato presodilo, da je predlog na tak način neprimeren za obravnavo. Po 22.a členu lahko dajo takšen predlog tudi starši in v tem primeru bi bil predlog veliko bolj obrazložen, če bi ga vložila in dopolnila tožnika sama. Nepopolno pa je ugotovljeno dejansko stanje tudi s tem, ker ni omogočen razgovor, za katere sta zaprosila v dopolnitvi vloge. Ta razgovor bi se lahko opravil v okviru postopkov pred komisijo, ali pa bi lahko starše pred izdajo sklepa povabili na razgovor na ministrstvu, kjer bi se soočili s razlogi in dokazi nasprotne strani. Predlagata, da se tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

Predlagata tudi odlog plačila sodnih taks za en mesec. Tožnica navaja, da se je v tem mesecu zaposlila in je finančno trenutno v slabi situaciji, mož pa je tudi zaposlen, a ima dokaj nizko plačo. Imata veliko izdatkov, sodišče prosita, da lahko plačilo sodnih taks za nekaj časa odloži. Predlagata tudi povrnitev odvetniških stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi, glede izdaje začasne odredbe za začasno ureditev stanja pa navaja, da takšni izdaji odločbe v upravnem sporu ne nasprotuje.

K točki 1 izreka: Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže iz naslednjih razlogov; Začasna odredba v upravnem sporu je v skladu s 32. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1) institut, ki tožniku omogoča, da ob določenih izpolnjenih pogojih doseže odložitev izvršitve izpolnitve akta, oziroma, da doseže začasno ureditev stanja glede na sporno upravno razmerje. ZUS-1 v drugem odstavku 32. člena določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se v izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 tožnik lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno upravno razmerje, če se ta ureditev zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih kot verjetna izkaže za potrebna. V obravnavani zadevi gre za procesno odločitev, ko je tožena stranka z odločbo, številka 181-57/2009/7 z dne 16. 12. 2010 zavrgla predlog tožeče stranke za opustitev cepljenja hčerke A.A. kot nepopolne. V tem primeru o začasni odredbi ni mogoče odločati, glede na to, da bi odločanje o začasni odredbi kot jo je predlagala tožeča stranka, da se do dokončno odločitve v tej zadevi zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa, številka 181-57/2009/7 z dne 16. 12. 2010, pomenilo po naravi stvari odločanje o pravici sami oziroma o ustanovitvi pravice brez presoje pogojev za vsebinsko izdajo odločbe. Ob takšni nedopustni predlagani začasni odredbi, sodišče ni presojalo ostalih formalnih pogojev za njeno izdajo.

Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe kot nedovoljeno zavrglo na podlagi analogne uporabe 4. točke prvega odstavka 32. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Tožba je utemeljena.

Utemeljen je tožbeni razlog, da tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrženje predloga za opustitev cepljenja A.A., to je hčere tožečih strank po določbi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po določbi 67. člena ZUP je mogoče po drugem odstavku vlogo s sklepom zavreči takrat, kadar stranka v roku, ki ga določa upravni organ, pomanjkljivosti ne odpravi. Kot vlogo je sicer mogoče šteti tudi predlog, o katerem je odločala tožena stranka z izpodbijano odločbo, vendar pa je v navedenem primeru utemeljeno sklicevanje tožeče stranke na določbo tretjega odstavka 140. člena ZUP, ki določa, da če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena tega zakona, temveč mora postopek nadaljevati. Iz spisovnih listin je razvidno, da je bila tožeča stranka z dopisom tožene stranke pozvana k dopolnitvi tega predloga, ki sta ga tožnika tudi dopolnila, kar med strankami postopka ni sporno. Glede na to, da sta tožnika predlog dopolnila, četudi po presoji tožene stranke ne tako, kot je to bilo zahtevano, bi morala tožena stranka o tem odločiti vsebinsko (meritorno). Ker je bila odločitev tožene stranke procesne narave in je predlog obravnavala kot nepopoln, je bila odločitev nepravilna, zato je sodišče tožbi ugodilo, ne da bi se spuščalo še v presojo nadaljnjih tožbenih trditev, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (niso bila upoštevana pravila postopka) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Sodišče je odločitev sprejelo po sodniku posamezniku na podlagi določbe 2. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker se izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.

K točki 3. izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njegovi zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/2007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.

K točki 4 izreka: Po Zakonu o sodnih taksah lahko stranka v postopku predlaga odlog plačila sodne takse (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah). Ne glede na to, da tožnika v spornem primeru nista predložila temu predlogu listin, ki so navedene v določbi tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah, po presoji sodišča ugoditev predlogu za odlog plačila sodne takse, kot sta ga predlagala tožnika, ne bi imel takšnih finančnih posledic za delo sodišča, da temu ne bi bilo mogoče ugoditi. Glede na navedeno in glede na opis življenjskih in premoženjskih okoliščin tožeče stranke o predlogu za odložitev plačila sodne takse, je sodišče odločilo, da se plačilo sodne takse tožnikoma odloži do 1. aprila 2011.