Jedro

Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da sta pravdi (opr. št. P 281/2002 Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu in opr. št. P 435/2000 Okrajnega sodišča v Velenju) vsebinsko tesno povezani, zato ima soproga tretjetožene stranke kot solastnica gospodujočega zemljišča in upravičenka na služnostni poti v pravdnem postopku opr. št. 435/2000 zaradi služnosti poti pred Okrajnim sodiščem v Velenju tudi v tej pravdi interes na izid te pravdne zadeve. Tesna povezanost obeh zadev pomeni okoliščino, ki bi lahko prispevala k smotrnosti ali bi ovirala nemoten potek postopka v tej zadevi.

Izrek

Za odločanje se določi Okrajno sodišče v Velenju.

Obrazložitev

Tožeča stranki je dne 16.08.2002 na stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu vložila tožbo zaradi motenja posesti in predlagala odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču. V obrazložitvi predloga tožeča stranka navaja, da je soproga tretjetožene stranke predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu. Tožeča stranka opozarja, da sta pravdni zadevi (opr. št. P 281/2002 Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu in opr. št. P 435/2000 Okrajnega sodišča v Velenju, kjer je stranka soproga tretjetožene stranke kot solastnica gospodujočega zemljišča in upravičenka na služnostni poti) vsebinsko močno povezani, zato je prepričana, da ima soproga tretjetožene stranke nedvomno velik pravni interes na izidu te pravdne zadeve, čeprav v tem postopku ni stranka. Zaradi navedenega tožeča stranka meni, da je velika možnost formalnega in neformalnega vpliva na razpravljajočega sodnika, ki bo težko odločal neodvisno. Tožeča stranka se zaveda, da gre za dve različni sodišči, vendar delujeta in poslujeta v istih prostorih, imata zaposleno majhno število sodnikov, ki se med seboj dobro poznajo, zato je dvom o nepristranosti pri tem lahko večji. Obenem pa še navaja, da je prvotožena stranka lokalna skupnost, katere nosilci funkcij lahko skušajo svoj vpliv uveljaviti, kar je lahko tudi za sodnika zelo neprijetno. Zaradi navedenega predlaga, da bi se postopek pri drugem stvarno pristojnem sodišču opravil lažje ali vsaj brez pomislekov. Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišče je utemeljen.

Po določilu 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. To določilo je izjema od pravil v ZPP, ki določajo pristojnost sodišč za odločanje v civilnih sporih. Z njim je zakonodajalec omogočil, da najvišje sodišče v državi določi, naj v zadevi postopa sodišče, ki sicer ne bi bilo pristojno, če drugače ni mogoče opraviti postopka, če gre za razloge smotrnosti, ki so izjemni in jih zakonodajalec ni predvidel, ali za druge tehtne razloge.

Tožeča stranka kot tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navaja dejstvo, da je žena tretjetožene stranke kot sodnica in predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu tudi stranka v pravdnem postopku opr. št. P 435/2000 pred delegiranim Okrajnim sodiščem v Velenju. Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da sta pravdi (opr. št. P 281/2002 Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu in opr. št. P 435/2000 Okrajnega sodišča v Velenju) vsebinsko tesno povezani, zato ima soproga tretjetožene stranke kot solastnica gospodujočega zemljišča in upravičenka na služnostni poti v pravdnem postopku opr. št. 435/2000 zaradi služnosti poti pred Okrajnim sodiščem v Velenju tudi v tej pravdi interes na izid te pravdne zadeve. Tesna povezanost obeh zadev pomeni okoliščino, ki bi lahko prispevala k smotrnosti ali bi ovirala nemoten potek postopka v tej zadevi. Glede na to so podani razlogi v smislu 67. člena ZPP za prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Velenju kot bližnje drugo stvarno pristojno sodišče.