Jedro

V opisu kaznivega dejanja je abstraktni del iz obtožnega predloga, v katerem so vsebovani vsi znaki kaznivega dejanja, izpuščen. Dejanje, kot je sedaj opisano v izreku izpodbijane sodbe, zato ne vsebuje znakov očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena KZ in zato ni kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je, potem ko je izreklo obsodilno sodbo, storilo kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je nato izreklo oprostilno sodbo po 1 točki 358. člena ZKP.

Izrek

Obdolženi A. M. se iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP o p r o s t i o b t o ž b e ker je 4.9.2005 okoli 20.30 ure na Š. t. v Ribnici z roko udaril F. Š. v glavo tako, da je padel in pri tem utrpel pretres možganov ter udarnino in podplutbo v predelu levega očesa, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca, potrebni izdatki in nagrada zagovornika ter potrebni izdatki oškodovanca bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kočevju je z izpodbijano sodbo obdolženega A. M. v ponovljenem sojenju spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ. Izreklo mu je 700,00 EUR denarne kazni. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik. Kot je razvidno iz vsebine pritožbe, se je pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj se obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa je predlagal le zavrnitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Višja državna tožilka A. Š. je po pregledu spis vrnila brez predloga.

Pritožba je utemeljena.

Zagovornik v pritožbi uvodoma poudarja, da iz opisa dejanja v izreku sodbe ni razvidno, ali so poškodbe, ki jih je utrpel oškodovanec, lahka telesna poškodba po 1. odstavku 133. člena KZ. Iz opisa namreč ne izhaja, kakšne posledice je utrpel oškodovanec v smislu definicije znakov tega kaznivega dejanja. Ker v izreku sodbe niso navedeni zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja, zatrjuje, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje po 1. odstavku 133. člena KZ in zato meni, da bi bilo treba obdolženca oprostiti po 1. točki 358. člena ZKP.

Sodišče druge stopnje sprejema zagovornikove pritožbene navedbe. V obtožnem predlogu je sicer v abstraktnem delu bilo opisano, da je obdolženec drugega tako poškodoval, da je bil oslabljen del njegovega telesa, nakar sledi v konkretnem delu opis obdolženčevega ravnanja, kot je razviden v izreku izpodbijane sodbe. Tako zakonske znake kaznivega dejanja razlaga tudi sodišče prve stopnje (stran 7 sodbe). V opisu kaznivega dejanja, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, pa je abstraktni del opisa, v katerem so vsebovani zakonski znaki kaznivega dejanja, izpuščen. Ker v opisu kaznivega dejanja manjkajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja, je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 1. točki 372. člena ZKP. Dejanje, kot je sedaj opisano v izreku izpodbijane sodbe, namreč ni kaznivo dejanje, ker v opisu niso vsebovani zakonski znaki kaznivega dejanja po 1. točki 133. člena KZ. Zoper tak izrek izpodbijane sodbe pa se državni tožilec ni pritožil. Sodišče druge stopnje je zato zagovornikovi pritožbi ugodilo in je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe po 1. točki 358. člena ZKP.

Ker je sodišče druge stopnje izreklo oprostilno sodbo, vsi stroški kazenskega postopka po 1. odstavku 96. člena ZKP bremenijo proračun.