Jedro

Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha). Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Pri tem niso pomembne posamezne faze postopka in uspeh strank na posamezni pritožbeni stopnji. S stališča tožeče stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP ugodilna sodba, s stališča tožene stranke pa zavrnilna sodba.

Po določilu 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Potrebni so tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka tožeče stranke ali obrambo tožene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožeči stranki, naj povrne 5.835,53 EUR pravdnih stroškov toženi stranki.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da tožena stranka ni upravičena vsaj do nagrade za postopek s pravnimi sredstvi v znesku 2.411,20 EUR (tar. št. 32100 Zakona o odvetniški tarifi; ZOdvT, pritožba) in do nagrade za odgovor na revizijo v znesku 3.014 EUR (tar. št. 3300 ZOdvT). V tem postopku je bila vložena pritožba tožene stranke, ki ji je Višje sodišče v Ljubljani nezakonito ugodilo s sodbo z 12. 12. 2012. Tožeča stranka je vložila pravočasno in dopustno revizijo, ki ji je Vrhovno sodišče ugodilo s sklepom s 23. 4. 2015. Tožena stranka ni upravičena do nagrade za odgovor na revizijo, saj v postopku ni uspela, stroški pa niso bili potrebni, niti smotrni za pravdo v smislu 155. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Dejstvo, da ima stranka pravico do odgovora na revizijo, še ne pomeni, da ima pravico do nagrade. Glede na sklep Vrhovnega sodišča s 23. 4. 2015 je bil pritožbeni postopek nepotreben, saj je bil njegov rezultat nezakonit, zato ne more za stranko, ki je uspela, nastati kakršnakoli škodljiva posledica. Do ponovljenega naroka je prišlo zaradi nezakonitega dela Višjega sodišča v Ljubljani. Če bi se stranki priznali stroški za nagrado in pravno sredstvo, ki je bilo zavrnjeno in je vodilo do odločbe, ki jo je Vrhovno sodišče razveljavilo, bi to pomenilo kršitev načela enakosti iz 14. in 22. člena Ustave.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP).

6. Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha). Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.1 Pri tem niso pomembne posamezne faze postopka in uspeh strank na posamezni pritožbeni stopnji. S stališča tožeče stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP ugodilna sodba, s stališča tožene stranke pa zavrnilna sodba.

7. Pravilo o povrnitvi stroškov glede na uspeh v pravdi se uporablja tudi, če stranka v pravdi deloma uspe. Sodišče lahko glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa naloži eni stranki, naj drugi stranki povrne sorazmeren del stroškov. Tako je v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče tudi odločilo. Ocenilo je uspeh strank v postopku in ugotovilo, da je tožeča stranka uspela z 19%, tožena stranka pa z 81% in priznalo vsaki od pravdnih strank pravico do povračila pravdnih stroškov v sorazmerju z ugotovljenim deležem uspeha, nato pa po medsebojnem pobotanju naložilo plačilo stranki, katere stroški so manjši (v obravnavanem primeru tožeči stranki).

8. Ni pravilno stališče tožeče stranke v pritožbi, da sodišče toženi stranki ne bi smelo priznati stroškov za sestavo pritožbe in stroškov za odgovor na revizijo, ker pritožbeni postopek (po njeni oceni) ni bil potreben, saj je bil njegov rezultat (glede na revizijski postopek) nezakonit, stroški odgovora na revizijo pa niso bili potrebni, niti smotrni za pravdo.

9. Po določilu 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Potrebni so tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka tožeče stranke ali obrambo tožene stranke.2

10. Ni mogoče pritrditi pritožbeni trditvi tožeče stranke, da pritožba in odgovor na revizijo, ki ju je vložila tožena stranka, nista bili potrebni. Ti stroški so potrebni (ne glede na to, ali je stranka z njima uspela ali ne) in jih je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo. Pravilno pa je upoštevalo tudi kriterij končnega uspeha. Na ta način ni kršilo načela enakosti iz 14. in 22. člena Ustave, kot očita tožeča stranka v pritožbi. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo tudi procesne določbe 154. in 155. člena ZPP in odločilo v skladu s sodno prakso.

11. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi v zadevi in je bil zato nepotreben. Pravdni stranki zato sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 Nina Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 29, točka 2. 2 Nina Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga GV založba 2006, str. 35, točka 1.