Jedro

Odločitev temelji na listinah v tujem jeziku. Vendar gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

Prevoznik bi sicer moral označiti nastalo škodo, to še ne pomeni, da škoda ni nastala. Takšna določila splošnih pogojev so namreč določena v korist zavarovalnice (tožeče stranke) z namenom, da ji olajšajo postopek ugotavljanja obsega nastale škode in posledično odločitev o izplačilu zavarovalnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 105690/2009 z dne 29. 7. 2009 v 1. odstavku izreka sklepa in v 3. odstavku izreka sklepa za - glavnico v višini 1.103,02 EUR s pogodbenimi zamudnimi obrestmi 5 % letne obrestne mere od zneskov: - 173,16 EUR od dne 12. 3. 2009 dalje do plačila, - 173,16 EUR od dne 12. 3. 2009 dalje do plačila, - 410,84 EUR od dne 11. 3. 2009 dalje do plačila, - 345,86 EUR od dne 4. 12. 2008 dalje do plačila ter za - izvršilne stroške v višini 36,00 EUR od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi do plačila.

V II. točki izreka pa je odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki v roku 8 dni 168,28 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da razveljavi sklep o izvršbi in tožbeni zahtevek zavrne. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena v zvezi s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Zato je mogoče skladno z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva: - da je tožena stranka kot prevoznik dne 23. 6. 2008, 21. 7. 2008 in 23. 7. 2008 opravila prevoze blaga iz N. v S. po CMR tovornih listih, - da je imel kupec blaga P. S. d.o.o. pri tožeči stranki sklenjeno kargo zavarovanje ter da mu je tožeča stranka izplačala zavarovalnino, - da je bila med družbo A. kot prodajalcem in P. S. d.o.o. kot kupcem dogovorjena CPT klavzula, - da je bilo blago ob prevzemu v N. brez napak, ob dospetju v namembni kraj pa je bila ugotovljena škoda, - da so očitane poškodbe na blagu nastale med prevozom.

7. V obravnavani zadevi tožeča stranka uveljavlja regresni zahtevek zoper toženo stranko kot prevoznika blaga. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je skladno z določbami CMR za nastale poškodbe podana odgovornost tožene stranke, saj je škoda nastala med prevozom blaga.

8. Pritožnik sodišču prve stopnje očita, da odločitev temelji na listinah v tujem jeziku, natančneje na računih med zavarovancem tožeče stranke in pošiljateljem blaga, ki vsebujejo incoterms klavzulo CPT. Pritožbeni očitek je sicer utemeljen vendar ga sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Gre namreč za relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 226. člena ZPP, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

9. Nadalje pritožnik zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava, saj naj tožeča stranka ne bi bila upravičena do povrnitve zavarovalnine, ker jo je izplačala v nasprotju s splošnimi pogoji, ki določajo obveznost zavarovanca skupaj s prevoznikom zapisniško ugotoviti obseg in vzrok škode. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi moral prevoznik sicer označiti nastalo škodo, da pa to še ne pomeni, da škoda ni nastala. Takšna določila splošnih pogojev so namreč določena v korist zavarovalnice (tožeče stranke) z namenom, da ji olajšajo postopek ugotavljanja obsega nastale škode in posledično odločitev o izplačilu zavarovalnine. Tožena stranka se s sklicevanjem na te splošne pogoje zato svoje odgovornosti ne more razbremeniti, saj sporna določba ne pomeni predpostavke za obstoj zatrjevane škode, temveč je dolžna konkretno ugovarjati, da ugotovljena škoda sploh ni nastala oziroma da ni nastala v takšni višini, kot jo je izplačala tožeča stranka. Iz tega razloga je pritožba v tem delu neutemeljena.

10. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj izpodbijana sodba ne bi imela razlogov o ugovoru glede računa za popravilo vozila Audi A5. Sodišče prve stopnje je na 8. strani izpodbijane sodbe tak ugovor jasno povzelo, z navedbami o nastali škodi ter o njenem (utemeljenem) poplačilu s strani tožeče stranke na 12. in 13. strani sodbe pa je takšen ugovor smiselno zavrnilo. Trditev, da se račun za popravilo vozila nanaša na popravilo zaradi izgube ključev in ne na popravilo ugotovljenih poškodb, pa predstavlja nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.

11. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.