Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija je nedovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta, niti ji položaj stranke ni bil priznan v upravnem sporu, kot tudi, če jo vloži neobstoječa pravna oseba.
Revizija se zavrže.
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 25.7.2005. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinskega urada Maribor z dne 8.10.2003, s katero je prvostopni carinski organ v postopku naknadnega obračuna carinskega dolga tožeči stranki -družbi A. d.o.o in družbi C. d.o.o. naložil, da morata solidarno doplačati naknadno ugotovljeni carinski dolg za blago po carinski deklaraciji z dne 2.8.2000, ki mu ni mogoče priznati preferencialnega porekla, v skupnem znesku 223.428,00 SIT.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje razlogom in odločitvi tožene stranke, obrazloženo zavrača tožbene navedbe tožeče stranke in navaja, da je bila tekom sodnega postopka tožeča stranka družba A. d.o.o., na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij, s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 27.3.2007 izbrisana iz sodnega registra. Sodišče je zato sodni postopek prekinilo in družbenika izbrisane družbe pozvalo, da prevzameta postopek. Družbenika B.B. in C.C. sta z vlogo, ki jo je sodišče prejelo dne 26.4.2007 prevzela postopek in predlagala njegovo nadaljevanje. Dne 9.7.2007 sta zoper sodbo vložili revizijo družba B. d.o.o. in družba A. d.o.o., obe po pooblaščencu odvetniku ... Uveljavljata revizijske razloge bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev ustavnih pravic in predlagata, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponoven postopek sodišču prve stopnje.
Revizija ni dovoljena.
Vrhovno sodišče je pred vsebinsko obravnavo utemeljenosti revizije najprej preizkusilo ali je revizija pravočasna, popolna in dopustna, kot to določa 89. člen ZUS-1 in ob tem predhodnem preizkusu ugotovilo, da revizija ni dovoljena.
Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da družba B. d.o.o. (v reviziji označena kot tožeča stranka) ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta (17. člen ZUS-1), niti ji položaj stranke ni bil priznan v upravnem sporu (19. člen ZUS-1).
Vrhovno sodišče je v sodnem registru tudi preverilo ali je morda položaj stranke te družbe in s tem upravičenje za vložitev revizije pogojen s pravnim nasledstvom strank upravnega postopka in ugotovilo, da takšna pravna kontinuiteta ni podana.
Ker je revizijo vložila pravna oseba, ki te pravice nima, je njena revizija nedovoljena. (2. odstavek 374. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).
Iz podatkov sodnega spisa in sodnega registra, v katerega je vrhovno sodišče vpogledalo, izhaja, da je bila družba A. d.o.o., na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru dne 27.3.2007 izbrisana iz sodnega registra in zato od izbrisa dalje ni več obstajala. Neobstoječi pravni subjekt ne more biti stranka v upravnem sporu in zato nima pravice vložiti revizije. V tem upravnem sporu bi lahko revizijo vložila le pravna naslednika izbrisane družbe, družbenika, ki sta kot to navaja prvostopno sodišče in kot izhaja iz podatkov v spisu tudi prevzela postopek.
Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 89. člena ZUS-1 nedovoljeno revizijo zavrglo.