Jedro

Pravni interes za izdajo ugotovitvene sodbe, ki ni izvršljiva in na podlagi katere ni mogoče doseči pravnih posledic, kot jih ima pravnomočna dajatvena ali konstitutivna sodba, ni podan.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika, s katero je zahteval zvišanje mesečne rente, priznane mu z odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani, opr. št. S 6/86 z dne 15.6.1987. Ugotovilo je, da tožnik te terjatve ni prijavil stečajnemu senatu, zato ni podana v smislu 1. odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) pravna korist za vložitev tožbe.

Pritožbo tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in omenjeni sklep potrdilo.

Tožnik izpodbija sklep sodišča druge stopnje z revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Odločitev sodišča temelji na zmotni uporabi določbe 157. člena ZPPSL, po kateri mora predsednik stečajnega senata v primeru, če zahtevek o višini prijavljene terjatve ni določen, postopati po pravilih o nepopolnih vlogah (108. člen ZPP). Zato predlaga, da se reviziji ugodi in se sklepa obeh nižjih sodišč spremenita tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da se kot nezakonita razveljavita.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o vročeni reviziji ni izjavilo, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila (375. člen ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki dopušča le omejen, z zakonom predpisan preizkus pravnomočne sodne odločbe sodišča druge stopnje. Zato je odločanje revizijskega sodišča omejeno le na razloge, ki jih v okviru dopuščenega obsega uveljavlja revident in razloge, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti, predpisane z določbo 371. člena ZPP. Tožeča stranka bistvenih kršitev določb postopka niti formalno niti vsebinsko ni opredelila.

Ker tožnik v tem sporu uveljavljene terjatve ni prijavil stečajnemu senatu, je izgubil pravico, da zahteva od tožene stranke njeno plačilo po določbi 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 47/93 do 52/99 - ZPPSL). Po 1. odstavku te določbe morajo upniki prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Enako določbo vsebuje 5. točka 102. člena istega zakona. Zato lahko upnik s tožbo zoper stečajnega dolžnika zahteva ugotovitev obstoja svoje terjatve samo, če jo je prej prijavil v stečajno maso. Ob ugotovitvi, da tožnik terjatve iz vložene tožbe ni prijavil stečajnemu senatu v zakonitem roku iz 1. odstavka 137. člena ZPPSL, je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, ki je njegovo tožbo zavrglo, saj niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavanje (102., 137., 144. člen ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 274. člena ZPP).

Pravni interes na ugotovitvi obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja (1. odstavek 181. člena ZPP) je izrecno predpisana predpostavka za dopustnost tožbe. Če ni podana pravna korist tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe, jo sodišče na podlagi 1. odstavka 274. člena kot nedopustno zavrže. Pravni interes se pri dajatveni in oblikovalni ter pri ugotovitveni tožbi, vloženi po posebnih predpisih (2. odstavek 181. člena), predpostavlja. V primeru, ko stečajni senat napoti stečajnega upnika na pravdo za ugotovitev prerekane terjatve (144. člen ZPPSL), ni potrebno, da tožnik za ugotovitev obstoja prerekane terjatve dokazuje pravni interes. Ta se glede na določbo 2. odstavka 181. člena predpostavlja.

V obravnavanem primeru, ko tožnik svoje terjatve ni prijavil v roku iz 1. točke 2. odstavka 137. člena ZPPSL stečajnemu senatu, ni izkazal pravnega interesa za vložitev tožbe, ki je predmet tega spora. Tožeča stranka, ki svoje terjatve v stečajnem postopku ni prijavila in zato tudi ni bila napotena na uveljavitev prerekane terjatve v posebnem postopku, ne more z zahtevkom iz ugotovitvene tožbe pridobiti lastnosti stečajnega upnika in njegovih pravic v stečajnem postopku. Zato ne more sodelovati niti pri glavni, niti poznejši (na podlagi 159. člena ZPPSL oblikovani) razdelitvi stečajne mase (2. odstavek 144. člena). Pravni interes za izdajo ugotovitvene sodbe, ki ni izvršljiva in na podlagi katere ni mogoče doseči pravnih posledic, kot jih ima pravnomočna dajatvena ali konstitutivna sodba, zato ni podan.

Tudi sklicevanje (nepravilno) tožeče stranke na določbo 157. člena ZPPSL ne more spremeniti pravilne odločitve obeh sodišč. Zatrjevanih kršitev stečajnega postopka tožnik ne more uveljavljati v tem postopku, ampak bi moral njihov domnevni obstoj izpodbijati s pravnimi sredstvi, dovoljenimi po ZPPSL.

Ker revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena v zvezi s 384. členom ZPP zavrnilo.