10. 4. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Notarske zbornice Slovenije, ki jo zastopa mag. Miha Šipec, odvetnik v Ljubljani, na seji 10. aprila 2024

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 3. člena Odredbe o številu in sedežih notarskih mest (Uradni list RS, št. 40/94, 8/95, 16/97, 24/98, 117/05, 68/06, 7/07, 8/07, 69/08, 23/09, 38/09 in 30/22) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 11. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 91/13 in 130/22) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedena akta. Zakon o notariatu (v nadaljevanju ZN) v 11. členu določa, da število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo tako, da pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva ter intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem pa se glede na obseg notarskega poslovanja določi število notarskih mest tako, da pride najmanj po en notar na vsakih dvajset tisoč prebivalcev. Na tej zakonski podlagi je minister za pravosodje izdal Odredbo o številu in sedežih notarskih mest (v nadaljevanju Odredba). Pobudnica navaja, da Odredbo izpodbija le v obsegu njene zadnje spremembe (Odredba o spremembi Odredbe o številu in sedežih notarskih mest, Uradni list RS, št. 30/22), pri čemer iz vsebine pobude izhaja, da nasprotuje zgolj spremembi števila notarskih mest. To je uveljavil 1. člen navedene spremembe, ki je vsebinsko posegel v prvi odstavek 3. člena Odredbe tako, da se je za eno notarsko mesto zmanjšalo število notarskih mest na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani in na območju Okrajnega sodišča v Radovljici ter za eno notarsko mesto povečalo število notarskih mest na območju Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju. Ustavno sodišče zato šteje, da pobudnica izpodbija prvi odstavek 3. člena Odredbe.

2.Pobudnica zatrjuje neskladje izpodbijane zakonske določbe z 2. in 14. členom ter drugim odstavkom 137. člena Ustave, ker v primeru "dobesedne" razlage pobudnici ne omogoča sodelovanja pri določanju števila in sedežev notarskih mest. V primeru da pravila razlage omogočajo ustavnoskladno razlago 11. člena ZN na način, da je minister pred izdajo Odredbe dolžan omogočiti sodelovanje pobudnice v postopku njenega sprejemanja, naj bi bila izpodbijana Odredba nezakonita zato, ker ni bila sprejeta v postopku, v katerem bi bila upoštevana takšna ustavnoskladna razlaga 11. člena ZN. Odredba pa naj bi bila protiustavna in nezakonita tudi v primeru, da Ustavno sodišče protiustavnosti 11. člena ZN ne bi ugotovilo, zaradi učinkov, ki naj bi jih povzročala.

3.Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 160. člena Ustave in 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno presojati ustavnost in zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov. Pri presoji, ali je Ustavno sodišče pristojno za oceno ustavnosti in zakonitosti akta, izdanega v obliki predpisa, je po ustaljeni ustavnosodni presoji, kadar se ne izpodbija zakon, odločilen tudi materialni (vsebinski) kriterij, tj. ali akt vsebuje splošne in abstraktne norme, ki navzven povzročajo pravne učinke.

4.Izpodbijani prvi odstavek 3. člena Odredbe konkretizira abstraktno določbo 11. člena ZN tako, da glede na obstoječe dejansko stanje in konkretne okoliščine v posameznih območjih okrajnih sodišč določi konkretno število in sedeže notarskih mest. Izpodbijana določba torej ni predpis, saj ne vsebuje splošnih in abstraktnih pravnih norm, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, temveč le uporablja zakonsko ureditev na konkretnem primeru. Po svoji naravi je torej posamičen akt in ne predpis, čeprav ga je v obliki odredbe sprejel minister za pravosodje. Na podlagi četrtega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, 109/12 in 49/23 – v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. Ker Ustavno sodišče za presojo prvega odstavka 3. člena Odredbe ni pristojno, je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti zavrglo (1. točka izreka).

5.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 11. člena ZN ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka).

6.Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude zoper izpodbijano zakonsko določbo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-92/22 z dne 12. 4. 2022.