Jedro

S tem, ko udeleženec v ugovoru zatrjuje, da listine katere vzpostavitev se v tem postopku zahteva, ni nikoli podpisal ter da je podpis na listini ponarejen, izpodbija obstoj te listine oziroma zatrjuje, da listina katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru udeleženca D. H. ugodilo in zemljiškoknjižni predlog predlagateljev, zaradi vknjižbe služnostne pravice in vzpostavitve zemljiškoknjižne listine pri nepremičnini ident. št. 804.E, v podvl. št. 578/49 k.o. P., zavrnilo.

Zoper sklep sta predlagatelja vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da ugovor zavrne. Navajata, da je bil izpodbijani sklep napačno vročen predlagateljema osebno, saj bi ga sodišče moralo vročiti njuni pooblaščenki. Poleg tega tudi ugovor udeleženca D. H., predlagateljema ni bil vročen, kar je bistvena kršitev določb postopka. Menita, da zemljiškoknjižno sodišče ugovoru ne bi smelo ugoditi. Res 240. člen ZZK-1 določa, da ni treba dokazovati navedb v ugovoru, vendar morajo biti navedbe kljub temu razumne, kar za navedbo, da je podpis na dogovoru ponarejen, gotovo ne velja.

Udeleženec D. H. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje res neposredno vročilo predlagateljema, nato pa dne 06. 05. 2010 tudi njuni pooblaščenki (1. odstavek 137. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 120. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Pritožbo sta vložila dne 30. 04. 2010, torej, predno je bil sklep vročen njuni pooblaščenki, kar pomeni, da sta predlagatelja pooblaščenko z dejstvom sprejema sklepa in tudi z njegovo vsebino, seznanila, kar odpravi navedeno napako zemljiškoknjižnega sodišča. Sicer pa je bil sklep, kot rečeno, njuni pooblaščenki kasneje vročen, in je navedeno pritožbo možno šteti tudi kot preuranjeno pritožbo, ki pa jo je seveda pritožbeno sodišče dolžno obravnavati.

Drži, da sodišče ugovora D. H., ki mu je z izpodbijanim sklepom ugodilo, ni vročilo v odgovor predlagateljema. Vendar s tem zemljiškoknjižno sodišče ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka - kršitve načela kontradiktornosti. Postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine je poseben postopek, kar kaže že umestitev v ZZK-1. O začetku postopka se udeleženci (tudi osebe, katerih pravni interes bi lahko bil z vknjižbo pravice prizadet) obvestijo z oklicem (237. člen, 204. člen ZZK-1). Z oklicem se med drugim, poziva imetnike pravic, da v dveh mesecih od objave oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva oziroma druge pogoje za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka (4. odstavek 237. člena, 238. člen, 240. člen ZZK-1). Zakon v tem posebnem postopku ne določa, da se ugovor vroči drugim udeležencem postopka. Po mnenju pritožbenega sodišča pa tudi ni uporabna določba 157. člena ZZK-1 v zvezi z določbo 202. člena ZZK-1, ki govori o tem, da se v posebnih zemljiškoknjižnih postopkih, uporabljajo splošne določbe 5. poglavja tega zakona, če ni v 7. poglavju drugače določeno. 157. člen ZZK-1 predvideva, da se ugovor vroči drugim udeležencem, vendar gre za ugovor proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, torej za ugovor, ki temelji na povsem drugačnih predpostavkah kot ugovor iz 238. člena ZZK-1. Tudi ob uporabi določbe 3. odstavka 157. člena ZZK-1 (ugovor proti sklepu o vpisu se vroči drugim udeležencem) zemljiškoknjižno sodišče s tem, ko ugovora ni vročilo predlagateljema, ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka – kršitve načela kontradiktornosti, niti takšna opustitev na pravilnost in zakonitost sklepa ni vplivala. V zemljiškoknjižnem postopku je, glede na njegovo naravo, načelo kontradiktornosti omejeno (upoštevaje npr. načelo formalnosti, omejitev načela zaslišanja udeležencev postopka). V konkretnem primeru je bilo temu načelu zadoščeno s tem, ko je sodišče predlagateljema vročilo sklep, s katerim je o ugovoru odločilo. S tem jima je bila dana možnost, da nasproti trditvam vložnika ugovora, v pritožbi postavita svoje trditve, ki jih je pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku tudi preizkusilo. To pa za spoštovanje načela kontradiktornosti v tem postopku, upoštevaje, da zemljiškoknjižno sodišče zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in za vknjižbo pravice, že samo zaradi pravnega dejstva vložitve ugovora na podlagi 240. člena ZZK-1, zadostuje.

Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da s tem, ko udeleženec D. H. v ugovoru zatrjuje, da listine katere vzpostavitev se v tem postopku zahteva, ni nikoli podpisal ter da je podpis na listini ponarejen, izpodbija obstoj te listine, zatrjuje torej, da listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena (240. člen ZZK-1). Gre za jasne ugovorne navedbe, na podlagi katerih je zemljiškoknjižno sodišče pravilno in zakonito ugovoru ugodilo in predlog predlagateljev za vknjižbo služnostne pravice in vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, zavrnilo (3. odstavek v zvezi s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZZK-1).

Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1).