Jedro

V postopku delitve skupnega premoženja je treba najprej razčistiti obseg skupnega premoženja in pri tem ugotoviti, za katero premoženje ni sporno, da je skupno in za katero je med udeležencema to sporno.

V zvezi s spornim skupnim premoženjem, o katerem se bo odločalo v pravdi, pa mora sodišče tudi natančno obrazložiti, zakaj šteje pravico napotenega na pravdo za manj verjetno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napotilo na pravdo predlagateljico z zahtevkom na ugotovitev, da obsega skupno premoženje tudi poslovni prostor O. t. ..., L.; stanovanjsko hišo P. n. g. ..., L.: 12/16 na stanovanjski hiši v L., M. u. ...; p. š. ... k.o. L. - vrt k stanovanjski hiši v L., M. u. ...; nepremičnino v S.; stanovanje v L., S. ...; stanovanjsko hišo v naselju T., L. in osnovna sredstva U. D. s.p. (točka 1 izreka); ji določilo rok 30 dni, v katerem mora vložiti tožbo, prekinilo nepravdni postopek in jo opozorilo na posledice, če v določenem roku ne bo vložila tožbe (točka 2, 3 in 4 izreka).

Proti takšnemu sklepu je vložila predlagateljica pravočasno pritožbo iz vseh treh pritožbenih razlogov iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Sodišču prve stopnje je očitala bistveno kršitev določil postopka po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP, ker ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek sklepa nasprotuje razlogom, v odločilnih dejstvih pa je tudi v nasprotju z vsebino listin. Sodišče je namreč predlagateljico napotilo na pravdo tudi glede nepremičnine - poslovnega prostora, O. t. ..., L., pri kateri je v celoti vknjižena lastninska pravica nanjo. V izpodbijanem sklepu nadalje niso zajete vse nepremičnine (stanovanje na K. u. ... v L.) in ostalo premoženje, ki je predmet tega postopka in za katerega je razvidno, da je sporen obseg skupnega premoženja. Sodišče bi moralo najprej celovito ugotoviti, za katero premoženje je med strankama sporno, da je skupno in za katero to ni sporno ter obrazložiti, zakaj šteje pravico napotenega za manj verjetno. Napotitev na pravdo je lahko, ali glede obsega in deležev, ali pa le glede deležev, potem ko je jasen obseg skupnega premoženja. Sodišče je zato tudi nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj se o odločilnih dejstvih ni opredelilo oziroma bistvenih okoliščin ni ugotavljalo in je posledično tudi napačno uporabilo materialno pravo. Pritožnica predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje ter se ji priznajo stroški pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Nepravdno sodišče lahko odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev (II. odstavek 118. člena ZNP). Če pa obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP (III. odstavek 118. člena ZNP).

Pritrditi je pritožnici, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zajelo vsega premoženja, ki je glede na spisovno dokumentacijo med udeležencema sporno, da je skupno. V obravnavanem postopku je predlagateljica predlagala delitev skupnega premoženja, ki je po njenem mnenju zelo obsežno in obsega številne nepremičnine (tudi nepremičnine, ki so v lasti tretjih oseb in podjetja nasprotnega udeleženca) in premičnine (vozila, oprema objektov in umetniška dela), kot izhaja iz predloga na list.št. ... Sodišče prve stopnje pa se je omejilo zgolj na del v predlogu navedenih nepremičnin in pri tem ni presojalo, ali je med udeležencema sporno, da je skupno tudi ostalo premoženje (premično in nepremično). Strinjati se je s pritožnico, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej celovito ugotoviti, katero premoženje je med udeležencema nesporno skupno in glede katerega obstaja spor, da spada v njuno v skupno premoženje. Dejstvo je, da je skupno premoženje praviloma enoten materialnopravni pojem, zato delitev takšnega premoženja ni mogoča in je treba najprej razčistiti celoten obseg skupnega premoženja, ki bo predmet delitve. Ne glede na obširne vloge obeh udeležencev bi bilo v konkretnem primeru za razjasnitev zadeve smotrno razpisati narok, na katerem bi lahko sodišče natančno ugotovilo, glede katerega premoženja obstaja spor, da spada v skupno premoženje. V postopku za delitev skupnega premoženja narok sicer ni obvezen (I. odstavek 7. člena ZNP), vendar je v zadevi s tako obsežnim premoženjem nedvomno smotrn. Pri tem je še opozoriti, da je predlagateljica navedla kot skupno premoženje tudi nepremičnine, ki so v celoti v lasti tretjih oseb in bo sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali se lahko tudi te razdelijo v obravnavanem nepravdnem postopku, ali pa bo morala predlagateljica sprožiti ustrezne postopke zoper lastnike le-teh.

Ko sodišče natančno razčisti, glede katerega premoženja obstaja spor, da je skupno, prekine postopek in napoti tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja, da v določenem postopku sproži ustrezen postopek (9. člen ZNP). Pri tem mora natančno presoditi verjetnost lastninskega upravičenja glede vsakega posameznega predmeta in obrazložiti, zakaj šteje pri posameznem predmetu, da je pravica enega večja od pravice drugega. Sodišče mora namreč paziti, da ne bo tisti, ki ima izkazano verjetnejšo pravico, dokazoval obstoja te pravice, zato sta lahko napotena na pravdo tudi oba udeleženca (glede na izkazano verjetnost lastninskega upravičenja pri posameznem predmetu). Pri tem je upoštevati lastninsko pravico, vpisano v zemljiški knjigi in na pravdo napotiti tistega zakonca, katerega lastninska pravica v zemljiški knjigi ni vpisana.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je pri v izreku navedenih nepremičninah vknjižena lastninska pravica nasprotnega udeleženca oziroma drugih oseb. Takšnega zaključka pa ni mogoče preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, na podlagi katerih listinskih dokazov je sodišče ugotavljalo izkazanost verjetnejše pravice na posameznih nepremičninah. Poleg tega je pritožnica utemeljeno opozorila na neskladje med listinami in razlogi izpodbijanega sklepa, saj iz zemljiškoknjižnega izpiska vl. št. ..., k.o. L. (priloga ...) glede poslovnega prostora na naslovu O. t. ..., L., zajetim v izreku izpodbijanega sklepa, izhaja lastninska pravica predlagateljice in ne nasprotnega udeleženca oziroma tretjega, kot je neutemeljeno navedlo sodišče. Sodišču prve stopnje je zato poleg zgoraj obrazloženega nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja očitati tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP v zvezi s 35. členom ZNP, zaradi česar je treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep v celoti razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (I. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 35. členom ZNP). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku postopati v skladu z že obrazloženim in najprej natančno in v celoti (glede vseh nepremičnin in tudi premičnin) razčistiti, katero premoženje je nesporno skupno in glede katerega je sporno, da je skupno in se bo o njem odločalo v pravdi ter obrazložiti, zakaj šteje pravico tistega, ki bo napoten na pravdo, za manj verjetno. Pri tem pa je še opozoriti, da je bil predlog za razdelitev skupnega premoženja vložen že v letu 2002, izpodbijani napotitveni sklep pa je bil izdan šele v letu 2007. Ker med udeležencema ni razčiščen niti predmet skupnega premoženja, bo moralo sodišče prve stopnje glede na časovno odmaknjenost vloženega predloga postopati hitreje.

Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče v skladu s III. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 35. členom ZNP pridržalo za končno odločbo.