Jedro

ZOsn ureja pravico otroka, to je njegov prevoz - torej prevoz ko je otrok v avtomobilu in Pravilnik jasno določa razdaljo, ki se povrne, to je od doma do vzgojno izobraževalnega zavoda in nazaj. Torej ko se otroka pelje v šolo in ko se ga iz šole odpelje. Poti staršev, ki jih opravijo ko otroka več ni v avtomobilu predpisi ne urejajo. Starši so svobodni v izbiri kam gredo po tem ko otroka odložijo v šoli in od kot prihajajo ko gredo po otroka po koncu pouka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka mladoletnemu A. A. s stalnim prebivališčem ..., vključenem v posebnem programu vzgoje in izobraževanja na Osnovni šoli Gustava Šiliha Maribor, Majcigerjeva ulica 31, 2000 Maribor, kot upravičencu, za čas šolskega leta 2021/2022, to je od 1. 9. 2021 do 31. 8. 2022, odobrila povračilo stroškov prevoza na relaciji ... - Osnovna šola Gustava Šiliha Maribor, Majcigerjeva ulica 31, 2000 Maribor - ... V 2. točki izreka odločba določa, da se povračilo stroškov določi na osnovi dejansko prevoženih kilometrov na relaciji ...- Osnovna šola Gustava Šiliha Maribor, Majcigerjeva ulica 31, 2000 Maribor in nazaj. Stroški se obračunajo v skladu z aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina - 59 oktanov, veljavne za tekoči mesec. Dnevni prevoz v obe smeri skupaj znaša 53 km. Tretja točka izreka določa, da se sredstva izplačajo na podlagi priloženega potrdila šole, iz katerega mora biti razvidno število dni v mesecu, ko je bil upravičenec prisoten v šoli, nakazujejo se mesečno na osebni račun zakonite zastopnice mladoletnega upravičenca in 4. točka, da stroški postopka niso nastali.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je B. B. kot zakonita zastopnica upravičenca podala vlogo za uveljavljanje pravice do povračila stroškov prevoza v šolskem letu 2021/2022. Organ je ugotovil, da je vloga popolna ter da upravičenec izpolnjuje pogoje za povračilo prevoznih stroškov na podlagi določil 56. člena Zakona o osnovni šoli, 16. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 2. člena Pravilnika o povračilu stroškov šolskega prevoza šoloobveznih otrok in otrok s posebnimi potrebami v Mestni občini Ptuj in aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Upravni organ je določil, da upravičencu pripadajo stroški prevoza od doma do osnovne šole in nazaj v izmeri 53 km.

3. Z odločitvijo organa prve stopnje se tožeča stranka ni strinjala, zato je vložila pritožbo, ki jo je organ druge stopnje zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi je navedel, da je organ prve stopnje materialno pravo pravilno uporabil, da je bilo dejansko stanje popolno ugotovljeno ter da niso bila kršena pravila postopka, strinja se tudi z razlogi iz obrazložitve odločbe I. stopnje. Poudarja, da je zakonita zastopnica upravičena do povračila stroškov prevoza od doma upravičenca do vzgojno-izobraževalnega zavoda oziroma šole in nazaj. V skladu z daljinomerom v "Google zemljevid" znaša ta razdalja 26,7 km, kar pomeni, da je upravičena do skupno dvakratnika te razdalje, to je 53,4 km, zaokroženo na 53 km. Glede odločbe Centra za socialno delo Ptuj na podlagi katere je upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek, upravni organ navaja, da se ta odločba v tem postopku ne upošteva, saj iz nje ne izhajajo relevantni podatki. Iz Pravilnika o povračilu stroškov šolskega prevoza šoloobveznih otrok in otrok s posebnimi potrebami v Mestni občini Ptuj jasno in nedvoumno izhaja, da se povračilo prevoznih stroškov določi na relaciji doma upravičenca in šole ter nazaj. Pritožbeni organ zaključi, da je organ prve stopnje pravilno ugotovil razdaljo in izračunal višino povračila stroškov.

4. Zoper navedeno odločitev je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je bilo materialno pravo nepravilno uporabljeno in predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter odločbo tožene stranke odpravi oziroma podrejeno, da sodišče samo odloči, da se upravičencu odobri povračilo stroškov prevoza za dnevni prevoz v obe smeri, ki skupaj znaša 106 km. Tožeča stranka poudarja, da je že v svoji vlogi z dne 25. 8. 2021 jasno navedla, da zahteva povrnitev stroškov za prevoz v "... - Osnovna šola ustava Šiliha Maribor, Majcigerjeva ulica 31, 2000 Maribor in nazaj - 2 x na dan", kar pomeni, da ga zakonita zastopnica pelje v šolo in gre po zaključku pouka po njega in ga pelje domov. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo priznala le prevoz tožnika v šolo, ne pa tudi domov. Da se zagotovi prevoz v šolo upravičenca in domov mora zakonita zastopnica priznano relacijo prevoziti dvakrat dnevno. Poudarja, da je vlogi priložila odločbo o upravičenosti do delnega plačila za izgubljen dohodek Centra za socialno delo Ptuj, št. 1211-2140/2009/2 z dne 25. 1. 2011, iz katere jasno izhaja, da je zapustila trg dela zaradi varstva in nege svojega otroka, torej da je pri njem "zaposlena" 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Tako med njene obveznosti in odgovornosti spada tudi prevoz otroka v šolo in domov in to je mogoče le, če to dnevno relacijo prevozi dvakrat na dan. Navaja, da je bistvena razlika med starši, ki vozijo šoloobvezne otroke v šolo, to je med zaposlenimi in tistimi, ki so prejemniki delnega plačila za izgubljen dohodek. Zaposleni starši, ki vozijo otroke v šolo dobijo iz občinskih sredstev povrnjene stroške prevoza, hkrati pa dobijo tudi od delodajalca povrnjene še stroške prevoza na delo, kar pomeni, da dobijo dvakratne stroške. Ker zakonita zastopnica nima drugega delodajalca, dobi povrnjene stroške le polovično in je s tem neupravičeno oškodovana. Pravilna uporaba 3. člena Pravilnika o povračilu stroškov šolskega prevoza šoloobveznih otrok in otrok s posebnimi potrebami v Mestni občini Ptuj, bi pomenila, da dnevni prevoz v obe smeri skupaj znaša 106 km. Dodaja, da tudi iz Pravilnik o organizaciji in povračilu prevoznih stroškov za prevoze otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami smiselno izhaja, da se stroški prevoza povrnejo tudi odrasli spremljevalni osebi, če ta ni v delovnem razmerju ali ne dobi teh stroškov povrnjenih iz drugega pravnega naslova. Vse navedeno določa, da mora organ zakoniti zastopnici upravičenca povrniti stroške za razdaljo v izmeri 106 km.

5. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svojih odločitvi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave v skladu četrto alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj sta se obe stranki, po pozivu sodišča z dne 19. 12. 2023 glavni obravnavi odpovedali in soglašali, da sodišče odloči na podlagi podatkov v spisu.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da mladoletni upravičenec obiskuje Osnovno šolo Gustava Šiliha Maribor, da je upravičen do povrnitve stroškov prevoza za dni ko je prisoten pri pouku, sporen tudi ni naslov stalnega prebivališča mladoletnega upravičenca ali naslov zavoda v katerem se izobražuje in da razdalja med tema dvema naslovoma znaša 26,7 km.

9. Med strankama je sporna je razlaga materialnih določb, ki določajo za koliko prevožene poti je zakonita zastopnica upravičen do povračila stroškov. Sporno je ali je zajet tudi prevoz/pot, ki ga zakonita zastopnica opravi po tem ko sina odloži v šoli in prevoz, ki ga opravi da pride do šole po koncu pouka.

10. Zakon o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOsn) v šestem odstavku 56. člena določa, da imajo otroci s posebnimi potrebami, ki imajo z odločbo o usmeritvi določeno izvajanje dodatne strokovne pomoči v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, pravico do povračila stroškov prevoza do zavoda, v katerem se ta pomoč izvaja, če je njihovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre. Pravilnik mestne občine Ptuj pa v drugem odstavku 3. člena, da se določi povračilo stroškov prevoza na osnovi dejansko prevoženih kilometrov na relaciji dom - vzgojno izobraževalni zavod in nazaj.

11. ZOsn ureja pravico otroka, to je njegov prevoz - torej prevoz ko je otrok v avtomobilu in Pravilnik mestne občine Ptuj jasno določa razdaljo, ki se povrne, to je od doma do vzgojno izobraževalnega zavoda in nazaj. Torej ko se otroka pelje v šolo in ko se ga iz šole odpelje. Poti staršev, ki jih opravijo ko otroka več ni v avtomobilu predpisi ne urejajo. Starši so svobodni v izbiri kam gredo po tem ko otroka odložijo v šoli in od kot prihajajo ko gredo po otroka po koncu pouka. Navedena materialnopravna podlaga velja tako za starše, ki se nato odpravijo na delovno mesto kot tudi za starše, ki gredo nazaj domov oz. kamorkoli drugam. Navedbe tožeče stranke, da zaposleni starši dobijo povrnjene stroške poti do delavnega mesta, je treba razlagati kot pravico odraslega, ki je zaposlen in je upravičen do povračila prevoznih stroškov iz delovnega/pogodbenega razmerja z delodajalcem. Gre za drug pravni naslov iz katerega se lahko zahteva povračilo stroškov prevoza delavca za njegovo pot od doma do delovnega mesta, te stroške krije oz. izplača delodajalec svojemu delavcu.

12. Glede odločbe zakonite zastopnice o upravičenosti do delnega plačila za izgubljen dohodek Centra za socialno delo Ptuj, se sodišče strinja z upravnim organom, da vsebina te odločbe ne vpliva na to za koliko poti je zakonita zastopnica upravičena do povračila stroškov prevoza otroka v šolo. Pri navedeni odločbi gre za pravico starša, da zapusti trg dela in skrbi za otroka, torej da iz tega razloga prekine delovno razmerje z delodajalcem, s tem pa tudi pogodbeno razmerje na podlagi katerega je lahko od delodajalca zahteval povračilo potnih stroškov za svoj prevoz na delo in nazaj.

13. Tožeča stranka se sklicuje tudi na Pravilnik o organizaciji in povračilu prevoznih stroškov za prevoze otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ta določa, da so upravičenci po tem pravilniku starši ali zakoniti zastopniki otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v prilagojen program za predšolske otroke v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: zavod); in starši učencev s posebnimi potrebami v oskrbi v domovih za učence s posebnimi potrebami za pot domov in nazaj ob pouka prostih dnevih. V obravnavani zadevi pa ni sporno, da ml. upravičenec obiskuje poseben program vzgoje in izobraževanja v Osnovni šoli Gustava Šiliha in da gre za prevoze ob dnevih ko se izvaja pouk oz. za povračilo stroškov prevoza za dneve ko je upravičenec prisoten pri pouku. Iz vsebine upravnega spisa izhaja, da ml. upravičenec obiskuje ... razred Osnovne šole Gustava Šiliha Maribor, zato se zanj ta pravilnik ne uporablja. Pravilnik res ureja tudi položaj odrasle osebe, ki spremlja otroke, vendar gre za spremljanje otrok na javnem prevozu oz. prevozu, ki ga organizira zavod. Ta oseba dobi povrnjene stroške javnega prevoza (stroški za mesečno vozovnico), če ni v delovnem razmerju v zavodu (ki organizira prevoz) in ne dobi stroškov povrnjenih iz drugega naslova (tako tretji odstavek 3. člena navedenega pravilnika). V obravnavanem primeru pa gre za povrnitev stroškov prevoženih kilometrov, ki jih zakonita zastopnica opravi s svojim avtomobilom, za pot ko sina pelje v osnovno šolo in nazaj, česar pa navedeni pravilnik ne ureja.

14. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo in ni samo odločilo o stvari (65. člen ZUS-1), kot je to podrejeno predlaga tožeča stranka.

15. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Četrti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.