Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče ne odloča o ustanovitvi stavbne pravice.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 3.9.2004 pod Dn. št. 19157/2001-5 med drugim na podlagi etažnega načrta stanovanjske stavbe Č. 7, 7a, št. 22-440-ČER-PEL iz februarja 1997 in odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča RS Upravne enote Ljubljana, Izpostave Šiška, št. 465-13/201-64100 z dne 24.9.2001 med drugim dovolilo odpis parcelne številke 709/1 sadovnjak, 345 m2 in 709/2 stanovanjska stavba 125 m2 in za to nepremičnino skupaj z ostalimi nepremičninami otvoritev novega vložka 2179 s podvložki 2179/1-2179/42 v tej katastrski občini ter v nov vložek in v vse podvložke prenos vknjižbe lastninskega stanja med drugim iz vl. št. 557 na podlagi dosedanjega pridobitnega naslova, nato pa pri nepremičnini, vpisani v nov vložek 2179, vpis stavbe Č. 7 in 7a s prenosom vpisov med drugim vknjižbe lastninskega stanja iz vložka 557. Pri nepremičnini, vpisani v podvložkih, je opravilo tudi vpis posameznih delov Č. 7 in Č. 7a.

Zoper sklep je ugovarjal M. S. in kot bistveno navedel, da je lastnik ¼ parcel 709/1 in 709/2, zaradi česar oporeka sklepu, v katerem je navedena kot lastnik parcel Občina Šiška.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru ugodilo in navedeni sklep v izreku pod I. A) a) spremenilo tako, da se odpis parcelne številke 709/1 in 709/2 iz vl. št. 557 z.k. telo I, k.o. S. zavrne in se dovoli ustanovitev stavbne pravice št. 709.SP na parc. št. 709/1 in 702/2 (očitno pravilno 709/2) vl. št. 2350 k.o. S. in odpis stavbne pravice 709.SP v vl. 2179 k.o. S., kjer je vknjižena lastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov pod vl. št. 2179/1 do 2179/42. Zoper sklep se pritožujeta tako M. S. kot predlagateljica M. V. G. M. S. kot bistveno navaja, da je bilo za odločitev o zemljiškoknjižnem predlogu predlagateljice M. V.G. odločilno stanje v zemljiški knjigi po opravljeni združitvi z.k. telesa I. in II. Poudarja, da odločba o izročitvi parcel občini ali komu drugemu po vknjižbi pravic iz 37. 38. in 39. čl. Zakona o nacionalizaciji ni bila izdana. Do izročitve zemljišč lastnikom stavbe tudi ni prišlo na podlagi delilnega načrta, kot zmotno ugotavlja sodišče. Taka ugotovitev nima podlage v nobeni listini. Vlagatelj pritožbe je lastnik parcelnih številk 708, 709/1 in 709/2 k.o. S. do ¼. Nepravilna je dovolitev ustanovitve stavbne pravice. Taka odločitev je v nasprotju z določili Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1, saj je sodišče odločalo brez predloga. Oprlo se je na zakon, ki je začel veljati 1.1.2003, torej po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.

M. V. G. navaja, da je ugovor M. S. prepozen. Sklep je napačen tudi zato, ker iz verige listin, ki jih je predložila, izhaja, da je predlog za vknjižbo etažne lastnine v celoti utemeljen. Izdelan je bil etažni načrt in izdana odločba v funkcionalnem zemljišču, ki je po zakonodaji, veljavni v času vložitve predloga, predstavljala podlago za vknjižbo etažne lastnine brez ustanovitve stavbne pravice. Takrat je veljal Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih v zemljiško knjigo, po katerem so imeli z dnem uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini na nepremičnini, na kateri stoji stavba, pravico uporabe imetniki pravic na posameznih delih stavbe. Torej so postali lastniki nepremičnine. M. S. je bil imetnik pravice uporabe do ¼, zato po določilih Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini niso postale njegova last. Parceli 709/1 in 709/2 sta nastali s parcelacijo parcele 244/1 k.o. S.. Ta je bila denacionalizirana, nato pa odvzeta iz posesti in izročena Skladu za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Šiška za graditev stanovanjskega dvojčka. Do tega se sodišče ni opredelilo. M. S. si neutemeljeno lasti nepremičnino.

Na pritožbo M. V. G. je odgovoril M. S. Poudaril je, da je ugovor pravočasen. Bivšemu lastniku odškodnina ni bila izplačana. Predlagateljica z listinami ni izkazala zakonitega prehoda lastninske pravice na njeno ime.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer izreklo, da je ugovoru ugodilo; vendar ni tako. O ugovoru ni odločalo, kajti M. S. je pravočasno ugovarjal, da je lastnik obravnavanih parcel. S tem ko je zemljiškoknjižno sodišče ustanovilo stavbno pravico, je 1.) odločilo o nečem drugem, kar ni bilo predmet ugovora (odločanje extra petitum), ni pa odločilo o ugovoru, in 2.) tudi sicer ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča ustanavljanje stavbne pravice. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevka za vpis, uradoma pa le, če tako določa zakon (1. in 2. odst. 125. čl. ZZK-1). Katere listine so podlaga za vknjižbo, pa določa 40. čl. ZZK-1. Zemljiškoknjižno sodišče bi torej stavbno pravico lahko vpisalo, če bi bil podan predlog skupaj z ustrezno listino. O vprašanju, ali je po zakonu nastala stavbna pravica (1. in 2. odstavek 271. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), tako ne odloča zemljiškoknjižno sodišče, pač pa se v primeru spora o tem odloča v pravdi.

Tako je torej pritožba M. S. utemeljena iz zgoraj navedenih razlogov, v enakem obsegu in iz istih razlogov pa tudi pritožba predlagateljice. Torej: o ustanovitvi stavbne pravice ne odloča zemljiškoknjižno sodišče. Odločiti mora le o ugovoru. Ostale pritožbene trditve predlagateljice so po vsebini enake njenemu odgovoru na ugovor M. S. in tako v zvezi s konkretnim sklepom niso odločilnega pomena, kajti o ugovoru bo moralo zemljiškoknjižno sodišče ponovno odločati. Pri tem velja opozoriti na načelo formalnosti postopka, po katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. čl. ZZK-1). Vprašanje, ali je kateri od udeležencev pridobil pravice, ki v zemljiški knjigi niso vpisane, tako ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča, pač pa v primeru spora stvar morebitne pravde.

Po vsem povedanem torej sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo spredaj navedenih določb ZZK-1. Sodišče druge stopnje je tako obema pritožbama ugodilo in sklep zemljiškoknjižnega sodnika razveljavilo ter zadevo vrnilo slednjemu v ponovno odločanje, hkrati pa je dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe (5. točka 3. odst. 161. čl. ZZK-1).