Jedro

V obravnavanem primeru je bil poskus osebne vročitve pisanja tožnici dne 7. 10. 2019 neuspešen. Zato je vročevalec tega dne v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je navedeno, kje se sodno pisanje nahaja in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker tožnica pisanja ni dvignila, je z iztekom 15. dne, to je 22. 10. 2019 nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan je začel teči 30 dnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 21. 11. 2019. Pritožba zoper sodbo, ki jo je tožnica priporočeno po pošti oddala dne 22. 11. 2019, je zato prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je oškodovana za približno 60.000,00 EUR zaradi uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Upokojena bi morala biti po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) že leta 2014, ko je dopolnila 58 let starosti. Prispevke je plačevala 40 let, datum upokojitve pa se ji je neprestano podaljševal tako, da se je po novem podaljšanju lahko upokojila šele leta 2018. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dokumentacije izhaja, da je bila tožnici sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Ps 993/2018 z dne 25. 9. 2019 vročena z nadomestno vročitvijo, ki jo opredeljuje ZPP v tretjem in četrtem odstavku 142. člena.

Po tretjem odstavku citirane določbe se v primeru, če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje se pisanje nahaja in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Glede na četrti odstavek 142. člena ZPP, se takšna vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika, ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

6. V obravnavanem primeru je bil poskus osebne vročitve pisanja tožnici dne 7. 10. 2019 neuspešen. Zato je vročevalec tega dne v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je navedeno, kje se sodno pisanje nahaja in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker tožnica pisanja ni dvignila, je z iztekom 15. dne, to je 22. 10. 2019 nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan je začel teči 30 dnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 21. 11. 2019. 7. Pritožba zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 993/2018 z dne 25. 9. 2019, ki jo je tožnica priporočeno po pošti oddala dne 22. 11. 2019, je zato prepozna in jo je sodišče prve stopnje pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 343. člena ZPP zavrglo.

8. To pa pomeni, da zaradi neizpolnjene procesne predpostavke pravočasnosti, za vsebinsko obravnavanje zadeve, za katero se tožnica smiselno zavzema, pogoji niso izpolnjeni. Iz navedenega razloga se pritožbeno sodišče tudi ne opredeljuje do pritožbenih navedb, ne glede na to, ali so utemeljene ali ne.

9. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.