Jedro

Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočnosti, je ni moč izpodbijati s pritožbo. Stranka lahko njeno razveljavitev uveljavlja zgolj s posebno tožbo na razveljavitev sodne poravnave, predpostavke katere ZPP ureja v 392. in 393. členu.

Sodna poravnava je po svoji vsebini dogovor, ki ga o svojih civilno-pravnih razmerjih pred sodiščem sklenejo stranke. Zato je jasno, da takšnega dogovora ne more spreminjati oziroma dopolnjevati sodišče samo, kot je to v konkretnem primeru storilo z dopolnilnim sklepom z dne 4.9.2013.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodno poravnavo se zavržeta.

II. Pritožbi zoper dopolnilni sklep se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju z dne 30.5.2013 ugotovilo, katero (nepremično) premoženje sodi v zapuščino po pokojnem F. S. ter da sta njegovi dedinji M. K. B. in D. K. S. V nadaljevanju je bila med slednjima in I. K. sklenjena sodna poravnava, s katero sta dedinji K. celotno zapuščino prepustili v last in posest (podali sta tudi dovoljenje, da se pri idealnem deležu zapustnika vknjiži lastninska pravica v korist I.K.), on pa je prevzel vse obveznosti do F.K., ki izhajajo iz izročilne pogodbe z dne 5.2.1992. Z dopolnilnim sklepom z dne 30.5.2013 pa je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o dedovanju v III. točki izreka (sodna poravnava) dopolni tako, da se I. K. zaveže M. K. B. in D. K. S. v roku 15 dni povrniti stroške v višini 713,00 EUR, ki so nastali zaradi pokopa F. S. 2. Zoper sklep o dedovanju in sodno poravnavo(1) se pritožujeta obe dedinji, zoper dopolnilni sklep pa dedinja M. K. B..

3. V pritožbah dedinji navajata, da v sodni poravnavi ni upoštevana zaveza I. K., da jima bo ob sprejemu dediščine po umrlem F. S. vrnil stroške njegovega pokopa v višini 713,00 EUR.

4. Zoper dopolnilni sklep se pritožuje dedinja M. K. B. Navaja, da obveznosti I. K. niso jasno določene. Tako iz sodne poravnave kot iz dopolnilnega sklepa ni razvidno, da slednji kot prejemnik zapuščine prejme tudi obveznosti po pokojnem F. S. Ena od teh obveznosti je tudi plačevanje najema groba pokojnika, njegove mame ter žene, za katerega je F. S. do svoje smrti plačeval najemnino. Predlaga, da se sodna poravnava dopolni z obveznostjo F. K. plačevati najem groba, ga vzdrževati in v spominsko ploščo vgravirati pokojnikove podatke.

5. I. K. je v odgovoru navedel, da se s takšno zahtevo dedinje ne strinja.

6. Pritožbi zoper sodno poravnavo nista dopustni, pritožba zoper dopolnilni sklep pa je utemeljena.

V zvezi s pritožbama zoper sodno poravnavo:

7. Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočnosti,(2) je ni moč izpodbijati s pritožbo. Stranka lahko njeno razveljavitev uveljavlja zgolj s posebno tožbo na razveljavitev sodne poravnave(3) predpostavke katere ZPP(4) ureja v 392. in 393. členu. Zato sta s strani dedinj vloženi pritožbi nedopustni in ju je bilo potrebno zavreči (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 352. členom istega zakona in 163. členom ZD(5)).

V zvezi s pritožbo zoper dopolnilni sklep z dne 4.9.2013:

8. Sodna poravnava je po svoji vsebini dogovor, ki ga o svojih civilno-pravnih razmerjih pred sodiščem sklenejo stranke. Zato je jasno, da takšnega dogovora ne more spreminjati oziroma dopolnjevati sodišče samo, kot je to v konkretnem primeru storilo z dopolnilnim sklepom z dne 4.9.2013.(6) Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi M. K. B. ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (prvi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Dedinji sta sicer svoji pritožbi poimenovali kot pritožbo zoper sklep o dedovanju in sodno poravnavo, a je iz njunih navedb razvidno, da se ne strinjata (le) z vsebino sodne poravnave.

(2) Učinek pravnomočne sodbe.

(3) Ta predstavlja vrsto izrednega pravnega sredstva.

(4) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami

(5) Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami

(6) Katerega vsebina je vzpostavitev denarne obveznosti I. K. napram dedinjama.