Jedro

V tem primeru sodišče prve stopnje ni imelo nobene pravne podlage, da bi presojalo zahtevek, o katerem predhodno tožena stranka še ni odločala.

ZDSS-1 v prvem odstavku 63. člena določa, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. To pomeni, da je sodišče dolžno presojati odločitev tožene stranke, kot je razvidna iz izpodbijane prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Sodišče pa nima nobene pravne podlage, da bi samo odločilo o zahtevku, o katerem v predsodnem postopku še ni bilo odločeno. Stranka mora torej najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato, če se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, lahko uveljavlja sodno varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep (I. točka izreka sodne odločbe) sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se tožba v delu, kolikor se nanaša na povračilo stroškov opravljene kontrole v Avstriji v višini 2.347,00 EUR ter za zdravljenje v toplicah v višini 500,00 EUR, zavrže (I. točka izreka). Odločbi tožene stranke št. ... z dne 21. 2. 2017 in št. ... z dne 18. 1. 2017 pa je odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v nadaljnje postopanje (II. točka izreka).

2. Tožnik izpodbija le odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka, ki se nanaša na povračilo stroškov opravljene kontrole v Avstriji in zdravljenja v toplicah. Strinja pa se z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (II. točka izreka). V pritožbi pojasnjuje, zakaj meni, da je upravičen do povračila stroškov zdravstvenih storitev opravljenih v Švici v obdobju od 27. 11. 2013 do 15. 8. 2014. Meni pa tudi, da bi moral imeti povrnjene stroške glede katerih je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo (I. točka izreka).

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem delu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 2. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 18. 1. 2017. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se vloga za povračilo stroškov zdravstvenih storitev, ki jih je tožnik uveljavljal v času od 27. 11. 2013 do 15. 8. 2014 v Švici, v višini 11.872,07 CHF, kot neutemeljena zavrne.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku omenjeni odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Kot izhaja iz pritožbenih navedb, se tožnik s tako odločitvijo strinja. Izpodbija pa odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrglo tožbo v delu, kolikor se nanaša na povračilo stroškov opravljene kontrole v Avstriji v višini 2.347,00 EUR ter za zdravljenje v toplicah v višini 500,00 EUR.

8. Predmet presoje pred sodiščem prve stopnje sta bili izpodbijani odločbi tožene stranke, s katerima je bilo odločeno o tožnikovi zahtevi za povračilo stroškov zdravstvenih storitev, opravljenih v Švici v višini 11.872,07 CHF. Z izpodbijanima odločbama pa ni bilo odločeno o povračilu stroškov opravljene kontrole v Avstriji v višini 2.347,00 EUR, kakor tudi ne za povračilo stroškov zdravljenja v toplicah v višini 500,00 EUR. Tožnik je namreč zahtevek za povračilo navedenih stroškov postavil šele v postopku pred sodiščem (listovna št. 19 sodnega spisa).

9. V tem primeru pa sodišče prve stopnje ni imelo nobene pravne podlage, da bi presojalo zahtevek, o katerem predhodno tožena stranka še ni odločala.

10. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 v prvem odstavku 63. člena določa, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. To pomeni, da je sodišče dolžno presojati odločitev tožene stranke, kot je razvidna iz izpodbijane prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Sodišče pa nima nobene pravne podlage, da bi samo odločilo o zahtevku, o katerem v predsodnem postopku še ni bilo odločeno. Stranka mora torej najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato, če se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, lahko uveljavlja sodno varstvo.

11. Ker o zahtevku za povrnitev stroškov opravljene kontrole v Avstriji v višini 2.347,00 EUR ter zdravljenja v toplicah v višini 500,00 EUR tožena stranka še ni odločila, je sodišče prve stopnje v tem delu tožbo na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZDSS-1, utemeljeno zavrglo.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka sodne odločbe).

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.