Jedro

Ločitvena pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana začasna odredba, in pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko pa je postalo gotovo, da upnik (tožeča stranka) ne bo izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe, s čimer se je uresničil razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena ločitvena pravica.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki IV izreka spremeni tako, da se razveljavijo tudi vsa dejanja, opravljena v postopku zavarovanja s predhodno odredbo, vključno z ločitveno pravico upnika po sklepu sodišča prve stopnje o predhodni odredbi, Pg 1 z dne 2.4.2012. II. Tožeča stranka mora v petnajstih dneh povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v višini 637,82 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od šestnajstega dne).

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki IV izreka odločilo, da ostane ločitvena pravica upnika po sklepu naslovnega sodišča o predhodni odredbi, Pg 1 z dne 2.4.2012 v veljavi.

2. Zoper to odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu, pri čemer je predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep v omenjenem delu spremeni tako, da razveljavi tudi vsa dejanja, opravljena v postopku zavarovanja s prehodno odredbo. V pritožbi opozarja, da pridobi upnik s prehodno odredbo samo pogojno zastavno pravico. Zastavna pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe ne bo izpolnil, se je s tem uresničil razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka torej pogojna zastavna pravica preneha in tako upnik nima ločitvene pravice. Po določbah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ni mogoča pridobitev ločitvene pravice s predznambo hipoteke na nepremičninah. S predznambo se namreč doseže pridobitev pravice samo pod pogojem, da se predznamba opraviči. Predznamovana pravica se pridobi v obsegu, v katerem je predznamba te pravice opravičena. Po začetku stečajnega postopka se to ne more zgoditi, saj to preprečuje posledice začetka stečajnega postopka. Ločitveno oz. zastavno pravico bi tožeča stranka lahko pridobila šele z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi. Pritožnik v tej zvezi opozarja tudi na določbo 8. člena novele F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

3. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

4. Pritožnik v obravnavani pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o tem, ali ločitvena pravica, pridobljena v postopku zavarovanja po izdani predhodni odredbi, obstoji ali ne, izolirano uporabilo določilo 280. člena ZFPPIPP. Po drugem odstavku 264. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) namreč sodišče ustavi postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja, če v petnajstih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ločitvena pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana začasna odredba, in pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko pa je postalo gotovo, da upnik (tožeča stranka) ne bo izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe, s čimer se je uresničil razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena ločitvena pravica. Z začetkom stečaja nad toženo stranko je torej ločitvena pravica prenehala, na kar utemeljeno opozarja obravnavana pritožba.

5. Prav tako se pritožbeno sodišče pridružuje prepričljivim argumentom pritožnika, da se z predznambo hipoteke na nepremičnine še ne pridobi ločitvena pravica. S predznambo se namreč doseže pridobitev hipoteke samo pod pogojem, da se predznamba opraviči (48. člen ZZK-1), pri čemer je to v konkretnem primeru zaradi posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranko postalo nemogoče (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in 94. člen ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 170. člena ZIZ).

6. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem pritožbe, da so bila omenjena pravna stališča (izražena v večinski pravni praksi) potrjena tudi z novelo F ZFPPIPP (ki velja od 7.12.2013 naprej, Ur. l. RS, št. 100/2013), ki v 8. členu predpisuje, da se postopek zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo z začetkom stečaja postopka ustavi, pri čemer se razveljavijo tudi vsa dejanja, opravljena v tem postopku.

7. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

8. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato je upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka v višini 637,82 EUR s pp (nagrada za postopek po tarifni številki 3668 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT v višini 502,80 EUR , pavšalni stroški po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR ter zahtevani 22% DDV na odmerjeno odvetniško nagrado). Ni pa upravičena do povračila sodne takse za konkretno pritožbo, saj takšna taksa po določbah 4.0.3 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ni predvidena (gre za pritožbo zoper sklep o odločitvi, da ostane ločitvena pravica po sklepu o predhodni odredbi še naprej v veljavi).