Jedro

Skladno z 20. členom ZZZDR poročena oseba ne more skleniti nove zakonske zveze. Ker je tožnica še poročena, se njena zveza z ... ne more šteti za zunajzakonsko skupnost. To izhaja tudi iz petega odstavka 10. člena ZUPJS, ki v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev uzakonja domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti le za primere, ko ni razlogov zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Torej ... pri odločanju o tožničinem predlogu za taksno oprostitev ni mogoče šteti kot družinskega člana.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker tudi v dopolnitvi predloga ni kot družinskega člana navedla ..., ki se v postopku ugotavljanja upravičenosti do taksnih olajšav šteje kot družinski član.

2. Tožnica v pritožbi navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga višjemu sodišču, naj razveljavi sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne v novo odločanje. Pojasnjuje, da ... ni navedla kot družinskega člana, ker ji je bilo ob vlaganju prošnje za brezplačno pravno pomoč pojasnjeno, da zunajzakonska zveza med njima ne more veljavno obstajati, dokler ne bo razvezana njena zakonska zveza z možem X., zato ji ... ni potrebno navajati kot družinskega člana, ker ga tako ob obravnavanju prošnje ne bodo mogli upoštevati. Ni logično, da bi v zvezi s taksno oprostitvijo skrivala, da živi z ..., saj je v tožbi za izpodbijanje očetovstva to izrecno navedla. V primeru nejasnosti kakršna je nastala, bi jo moralo sodišče pozvati, naj se izjavi o tem. Pojasnjuje še, da zakonska zveza z X. še vedno ni razvezana, tožbo za razvezo zakonske zveze pa je že vložila na pristojno sodišče. Glede na to, da je o brezplačni pravni pomoči in o taksni oprostitvi odločalo isto sodišče, je pričakovala, da je praksa na sodišču v zvezi z odločanjem o tem, kdo se šteje za družinskega člana, poenotena. Pri odločitvi bi moralo sodišče upoštevati 20. in 12. člen ZZZDR1, skladno s katerima ne more biti v veljavni zunajzakonski zvezi z ....

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po prvem odstavku 12. a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) pa v prvem odstavku 10. člena določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva tudi zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Po 12. členu ZZZDR je z zakonsko zvezo izenačena dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze le, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Skladno z 20. členom ZZZDR pa poročena oseba ne more skleniti nove zakonske zveze. Ker je tožnica še poročena, se njena zveza z ... ne more šteti za zunajzakonsko skupnost. To izhaja tudi iz petega odstavka 10. člena ZUPJS, ki v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev uzakonja domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti le za primere, ko ni razlogov zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna.

5. Torej ... pri odločanju o tožničinem predlogu za taksno oprostitev ni mogoče šteti kot družinskega člana. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da bo meritorno odločilo o predlagani taksni oprostitvi (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih