Jedro

Glede na dejanske ugotovitve je pravilno pravno sklepanje organa za BPP, da tožnica zaradi vrednosti svojega premoženja ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP in je zato bilo treba njeno prošnjo zavrniti. V pravnem pogledu namreč ni ovir, da tožnica ne bi mogla razpolagati s svojim deležem na stanovanju. Če ji je njegova uporaba dejansko onemogočena, pa to samo po sebi ne more vplivati na dejstvo, da je njegova solastnica v deležu, ki presega vrednost 13.780,00 EUR, katera je odločila za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani – organ, pristojen za odločanje o odobritvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 26. 1. 2012, dopolnjene 28. 2. 2012 in 19. 3. 2012, s katero je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 153/2012, zaradi motenja posesti ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Organ za BPP je iz izpiska iz registra GURS (katastra stavb) ugotovil, da je tožnica do 2/5 lastnica nepremičnine v k.o. …, stavbe 444, št. dela stavbe 113. Ker v tem stanovanju tožnica dejansko ne biva, in zato stanovanje glede na 1. točko prvega odstavka 24. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVaPre) ni izvzeto kot premoženje, ki se ne upošteva do vrednosti primernega stanovanja, je organ za BPP je vpogledal izpisek o poizkusnem izračunu vrednosti nepremičnin GURS z dne 6. 4. 2012 in ugotovil, da tržna vrednost navedenega stanovanja znaša 109.417,00 EUR. Lastninski delež tožnice je torej 43.766,80 EUR. Z njim tožnica lahko razpolaga, saj na njem v zemljiški knjigi ni vknjiženih nobenih omejitev. Čeprav ima tožnica na naslovu, kjer se nahaja stanovanje, sedaj prijavljeno začasno prebivališče, v svojih vlogah pa navaja, da s svojim deležem na stanovanju ne more razpolagati, ker vanj ne more vstopiti, po mnenju organa za BPP to niso okoliščine, zaradi katerih njenega lastniškega deleža ne bi upošteval kot njeno premoženje. Stalno prebivališče ima tožnica še vedno na naslovu, kjer tudi dejansko prebiva. Ker vrednost tožničinega premoženja presega znesek 13.780,00 EUR, določen v petem odstavku 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU 12), v zvezi s 24. členom ZSVarPre, to tožnico izključuje do brezplačne pravne pomoči. Tožnica vlaga tožbo, ker meni, da ji je bila brezplačna pravna pomoč po krivici odvzeta. Navaja, da s svojim 2/5 deležem na stanovanju na … v Ljubljani ne more razpolagati, ker ji „tretja oseba“ ni dovolila vstopa v stanovanje. To lahko dokaže z dvema intervencijama na policijski postaji Ljubljana-Šiška. Stanje je takšno, kot da nepremičnine nima, saj z njo ne more razpolagati, je ne more prodati, hipoteke pa tudi ne more pridobiti, saj nima 750 EUR. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

Toženka v odgovoru na tožbo meni, da je odločba pravilna in zakonita, saj premoženje tožnice presega mejni znesek za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Oprava poizved o intervencijah s strani policijske postaje ni potrebna, ker ta dokaz na odločitev ne more vplivati. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Organ za BPP je tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil zaradi tožničinega finančnega položaja. Po določbi prvega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. V času izdaje izpodbijane odločbe se je v smislu 14. člena ZBPP za ugotavljanje dohodka in premoženja prosilca smiselno uporabljal ZSVarPre oziroma glede zneska, ki predstavlja finančni mejnik za dodelitev brezplačne pravne pomoči, peti odstavek 4. člen ZDIU 12. Ta je določal, da se v letu 2012 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

Tožnica ne prereka ugotovitev organa za BPP, da je solastnica dela stavbe št. 113 do 2/5, v stavbi št. 444 k.o. … in da je vrednost njenega deleža 43.766,80 EUR, kot tudi ne, da v tem stanovanju dejansko ne živi (po 24. členu ZSVarPre se pri ugotavljanju premoženjskega položaja prosilca ne upošteva le stanovanja, v katerem prosilec živi, do vrednosti primernega stanovanja). Glede na zemljiškoknjižne podatke, ki so v predloženem spisu, drži tudi ugotovitev, da pri njenem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, ki bi jo omejevale pri razpolaganju s tem deležem.

Glede na gornje dejanske ugotovitve je pravilno pravno sklepanje organa za BPP, da tožnica zaradi vrednosti svojega premoženja ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP in je zato bilo treba njeno prošnjo zavrniti. V pravnem pogledu namreč ni ovir, da tožnica ne bi mogla razpolagati s svojim deležem na stanovanju. Če ji je njegova uporaba dejansko onemogočena, pa to samo po sebi ne more vplivati na dejstvo, da je njegova solastnica v deležu, ki presega vrednost 13.780,00 EUR, katera je odločila za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožničine tožbene trditve, da ne more razpolagati s stanovanjem, torej ne vzdržijo pravne presoje. Dokazi, ki jih je predlagala v tožbi (poizvedbe pri policiji), tudi če bi jih navedla že v postopku izdaje izpodbijane odločbe, pa prav tako ne bi mogli vplivati na odločitev, saj tožnica z njimi ne dokazuje pravno relevantnega dejstva v tej zadevi.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Ker četrti odstavek 34. člena ZBPP določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne, je sodišče odločilo po 83. členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Ker gre za nujno zadevo, procesni roki v času sodnih počitnic (od 15. julija do 15. avgusta) tečejo (tretji odstavek 83. člena ZS).