Jedro

Pritožbene navedbe, da tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila in priložila dokazov, ker podjemna pogodba iz leta 2019, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne obstaja, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote. Teh pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj pritožnik ni navedel, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 8 dni plačati 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 25. 11. 2019 in 494,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 25. 12. 2019 (I. točka izreka) ter v roku 8 dni tožeči stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 180,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Predlaga, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške postopka. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5. V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvim odstavek 458. člena ZPP).

6. Ker tožena stranka na pravilno vročeno dopolnitev tožbe ni odgovorila, v ugovoru zoper sklep o izvršbi pa trditev tožeče stranke, navedenih v predlogu za izvršbo in dopolnitvi tožbe, ni obrazloženo in substancirano prerekala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo trditve tožeče stranke za priznane (drugi odstavek 214. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila in priložila dokazov, ker podjemna pogodba iz leta 2019, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne obstaja, zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote. Teh pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj pritožnik ni navedel, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). S temi navedbami tožena stranka uveljavlja tudi napačno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku zoper sodbo v sporih majhne vrednosti, ni dopusten pritožbeni razlog.

7. Tožena stranka v pritožbi graja tudi odločitev sodišča prve stopnje glede povrnitve pravdnih stroškov (II. točka izreka), vendar konkretizirano ne pojasni v čem naj bi bila odločitev napačna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravdne stroške ustrezno odmerilo v skladu s pravili ZPP (prvi odstavek 154. člena ZPP), kar je v točki 10 obrazložitve izpodbijane sodbe tudi ustrezno obrazložilo.

8. Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).