Up-66/0

10.10.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 10. oktobra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 260/99 z dne 16. 12. 1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 929/98 z dne 10. 2. 1999 ter sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. P 628/95-36 z dne 1. 6. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo pritožnika (v pravdnem postopku toženca) zoper odločitev sodišč prve in druge stopnje, ki so ugotovila ničnost prodajne pogodbe glede stanovanja. Sodišča so ugotovila, da sta bili stranki v razmerju posojilne pogodbe, pri prodajni pogodbi pa je šlo za fiduciaren posel, pri čemer sta se prodajalec in kupec dogovorila, da nepremičnina ostane v lasti kupca, če dolg ne bo plačan. Dogovor, da zastavni upnik postane lastnik zastavljene nepremičnine, če dolg ni plačan, pa ni dopusten, te prepovedi pa tudi s pomočjo fiduciarnega posla ni mogoče obiti. Sicer pa fiduciarni posli glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah niso dopustni.

2.V ustavni pritožbi pritožnik oporeka odločitvi sodišč. Sklicuje se na avtonomijo volje strank ter svobodno urejanje obligacijskih razmerij. Ne strinja se tudi s povezovanjem fiduciarnih poslov s prepovedmi, ki veljajo za hipoteke. Meni tudi, da ni ovir za fiduciaren posel glede prenosa lastninske pravice na nepremičnini. Zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave in pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave.

3.Res je, da ureditev civilnopravnih razmerij prvenstveno temelji na spoštovanju avtonomije volje strank, vendar pa že iz Ustave za zakonodajalca izhaja tudi obveznost, da v korist šibkejše stranke (kar pride v poštev tudi pri urejanju pravnih razmerjih, povezanih z zastavno pravico) predvidi tudi kogentne norme. Ena izmed takšnih kogentnih določb, ki so neposredno v zvezi tako z zagotovitvijo dejanske in učinkovite enakosti pred zakonom kot tudi z varstvom lastninske pravice zastavitelja, je tudi prepoved dogovora, da bi zastavni upnik postal lastnik zastavljene nepremičnine, če terjatev ne bo plačana (tim. lex commisoriae, čl. 69 Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij; Uradni list SFRJ, št. 61/80 in 36/90 - ZTLR). Te prepovedi pa tudi ni mogoče izigrati oziroma obiti tako kot je to nameraval pritožnik, namreč s sklenitvijo fiduciarnega posla, na podlagi katerega naj bi nepremičnina prešla ob neplačilu dolga v last upnika. Zato je z vidika varstva ustavnih pravic dopustna takšna odločitev, kot so jo v obravnavani zadevi sprejela pravdna sodišča, namreč da pritožniku ne zagotovijo želenega pravnega varstva.

4.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude